Jedro

Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi, navedene napake ne more odpraviti sodišče s popravnim sklepom.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 12.4.2013 odločilo, da se klavzula izvršljivosti, odtisnjena na sodbi I P 317/2010-48 z dne 15.6.2011 delno razveljavi in sicer glede I. točke izreka sodbe. V preostalem delu je ostala klavzula o izvršljivosti odločbe z dne 30.1.2013 nespremenjena. S sklepom z dne 16.5.2013 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo popravnega sklepa glede sodbe Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I P 317/2010 z dne 15.6.2011. 2. Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi zoper sklep z dne 12.4.2013, ki jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, navaja, da je odločitev sodišča o razveljavitvi klavzule izvršljivosti na sodbi I P 317/2010 z dne 15.6.2012 glede I. točke izreka zmotna, saj je tožeča stranka vložila tožbo, v kateri je zahtevala plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.10.2009 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo in sodišče je zahtevku ugodilo, naredilo pa je očitno pisno pomoto in izpustilo v izreku sodbe tekst: „v 15-tih dneh pod izvršbo“. Sodišče nima pravne podlage, da spreminja klavzulo izvršljivosti, saj je že na podlagi določb ZPP potrebno izdati popravni sklep. Toženec je prišel v zamudo 16.10.2009, od tedaj tečejo zakonske zamudne obresti, sodba postane pravnomočna s trenutkom odločitve pritožbenega sodišča, prav tako postane izvršljiva s trenutkom vročitve sodbe pritožbenega sodišča oziroma po poteku paricijskega roka. Razlogovanje sodišča, da rok za prostovoljno izpolnitev ni določen, je protispisno, saj je tožeča stranka zahtevala v tožbi rok za prostovoljno izpolnitev. Izpodbijani sklep je potrebno razveljaviti. Ni pogojev za uporabo 21. člena ZIZ in je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, zagrešena pa je tudi bistvena kršitev določb ZPP. V pritožbi zoper sklep z dne 16.5.2013, prav tako vloženi zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo popravnega sklepa ugodi. Navaja, enako kot v pritožbi zoper prej navedeni sklep, da je tožeča stranka v tožbi zahtevala plačilo svoje terjatve v 15-tih dneh pod izvršbo in je sodišče naredilo očitno pisno pomoto ter v izreku sodbe izpustilo tekst iz tožbe: „v 15 dneh pod izvršbo“. Sklicuje se na sklep I Cpg 455/2012 in navaja, da s predlogom za popravni sklep tožeča stranka ni spreminjala navedb ali zahtevka, le opozorila je, da je sodišče zaradi očitne pisne pomote izpustilo: „v 15 dneh“. Opozarja še na druge odločbe Višjih sodišč, med drugim na sklep I Cpg 1062/2009 VSL, ki navaja, da je mogoče izdati popravni sklep tudi v primeru, ko iz obrazložitve oziroma razlogov sodbe nesporno izhaja, da je sodišče odločalo tudi o delu zahtevka, ki je izpadel iz izreka. Sklicuje se še na sodbo I P 317/2010 z dne 15.6.2011 in njeno 38. točko, v kateri je sodišče navedlo, da je utemeljen zahtevek tožeče stranke v višini 98.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in je znesek z zamudnimi obrestmi naložilo tožeči stranki v plačilo v roku 15 dni. S popravnim sklepom torej sodišče vsebinsko ne bo spreminjalo odločitve, pač pa gre očitno za pisno pomoto, saj je zaradi pomote izpadel v izreku tekst, ki ga je tožeča stranka zahtevala in je sodišče o njem v obrazložitvi odločalo in ga obravnavalo in mu posledično ugodilo.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 12.4.2013:

4. V skladu z 19. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Dejstvo je, da v sodbi sodišča prve stopnje v izreku sodbe ni roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, tako da ta še ni mogel poteči in odločba ni izvršljiva. Sodišče prve stopnje je navedeno pravilno ugodilo in k ugotovljenemu ni ničesar dodati. Tudi če je tožeča stranka v tožbi rok za prostovoljno izpolnitev predlagala, je odločilen izrek sodbe (ta postane pravnomočen in izvršljiv).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 16.5.2013:

5. V skladu s prvim odstavkom 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da ne gre za katerega od navedenih primerov, ne glede na sklicevanje tožeče stranke na odločbe Višjih sodišč, iz katerih izhaja, da je mogoče izdati popravni sklep tudi v primeru, ko iz obrazložitve nesporno izhaja, da je sodišče odločalo tudi o delu zahtevka, ki je izpadel iz izreka sodbe. S popravnim sklepom namreč ni dopustno odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa bi tako napako, do kakršne je prišlo tudi v konkretnem primeru, lahko popravilo pritožbeno sodišče, ki pa jo je očitno tudi spregledalo.

6. Tožeči stranki zato ostane možnost, ki jo je navedlo že sodišče prve stopnje, in je navedena v 21. členu ZIZ. Ta namreč v drugem odstavku določa, da če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbama ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena in 154. člena ZPP).