Jedro

Besedi imata tudi pri kombinaciji besed radio ROCK in ROCK radio enoznačni opisni pomen v smislu radia, na katerem se predvaja glasba te zvrsti. Takšna kombinacija besednih zveze na trgu radijskih postaj zato ne more ustvariti nobenega razlikovalnega učinka v smislu nakazovanja na izvor oziroma ponudnika tovrstnega blaga na trgu. To pa pomeni, da zgolj z vključitvijo besed Radio in ROCK v figurativni znamki, tožeča stranka ni pridobila izključne pravice do uporabe teh dveh besed na trgu oddajanja radijskih programov, saj ti dve besedi sami zase ali v medsebojni kombinaciji ne ustvarjata razlikovalnega učinka. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da bi toženki na trgu medijskih storitev uporabljali tiste elemente figurativne blagovne znamke, ki ustvarjajo razlikovalen učinek.

Ker beseda rock predstavlja le enega od elementov blagovne/storitvene znamke tožeče stranke, pritožbenemu stališču, iz katerega izhaja, da registrirani znamki hkrati varujeta tudi besedo rock, ni mogoče slediti. Glede na navedeno za odločitev o pritožbi ni pomembno, ali drži pritožbena navedba, da poslušalci zamenjujejo programe tožeče stranke in toženih strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je proti toženkam vložila tožbo zaradi kršitve dveh blagovnih znamk, ki jih je pod št. 201570147 in 201471283 leta 2015 registrirala pri Uradu RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: UIL). S tožbo je zahtevala, da toženke prenehajo porabljati znak in ime ROCK pri opravljanju svoje dejavnosti oddajanja radijskih programov. Tekom pravde je vložila še predlog za izdajo regulacijske odredbe z vsebinsko enakim predlogom kot tožbeni zahtevek. Začasna odredba naj bi veljala do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. V primeru kršitve pa naj bi vsaka toženka plačala po 50.000,00 EUR denarne kazni.

2. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Zavzelo je stališče, da svoje terjatve tožeča stranka ni izkazala s stopnjo verjetnosti.

3. Proti temu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 339. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče izda začasno odredbo. Podrejeno je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi odločb UIL o registraciji blagovnih/storitvenih znamk (v prilogi A3 in A4) pravilno ugotovilo, da je tožnica imetnica dveh figurativnih blagovnih/storitvenih znamk. Na tisti, ki je registrirana pod št. 201570147, se nahaja lik padajočega črnega kamenja na beli podlagi. Ta lik očitno predstavlja črno balvansko steno. Na skrajnem spodnjem robu te stene se nahajajo majhne bele črke radio izven stene v liniji padanja kamenja pa se nahaja beseda ROCK, pri čemer sta prvi dve črki oblikovani tako, da spominjata na kamenje. Tista blagovna/storitvena znamka, ki je registrirana pod št. 201471283, pa predstavlja belo grafiko na črni podlagi. Sestavni del te grafike je nepravilna elipsa bele barve na črni podlagi. Znotraj elipse pa se nahaja bel napis Rock z malimi tiskanimi črkami, pod njimi pa bela beseda RADIO, napisana z velikimi tiskanimi črkami, ki pa so manjše od besede Rock. Obe blagovni znamki sta registrirani tudi za oddajanje radijskih programov.

7. Po določilu prvega odstavka 42. člena ZIL-1 se sme kot znamka registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje blaga ali storitev podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, 3D dimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov.

8. Po presoji pritožbenega sodišča blagovni znaki tožeče stranke, tako kot sta registrirani, funkcijo razlikovanja blaga in storitev, opravljata.

9. Znamke lahko glede na njihov predmet splošno razvrstimo v naslednje skupine: - besedne znamke; (npr. Toyota, Sony, Coca-Cola, Adidas); - figurativne znamke: npr. risbe, simboli, slike (znameniti krokodil Lacoste); - lahko tudi kombinacija besede in figurativnih elementov (npr. slika živali z napisom Hello-Kitty); tridimenzionalne znamke: oblike proizvodov in embalaže, steklenica Coca-Cole, trikotna oblika čokolade Toblerone; barvne znamke: te so sestavljene izključno iz ene barve ali pa iz kombinacije več barv; - hologramne znamke; - znamke gibanja; - zvočne znamke: zlasti glasbeni simboli, npr. zvončkljanje na radiu ali televiziji; - znamke okusa; znamke vonja …(1)

10. Pritožbeno sodišče je enkrat že odločilo o zahtevkih tožeče stranke, povezanih z omenjenima blagovnima/storitvenima znamkama. V pravdi IV Pg 3767/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani je tožeča stranka zasledovala cilj, toženkam prepovedati uporabo besedne zveze radio rock in rock radio. Ko je pritožbeno sodišče v tej pravdi odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe z dne 25. 1. 2016, je v sklepu V Cpg 447/2016 z dne 11. 5. 2016 zapisalo, da (ima) beseda radio ustaljeni pomen v smislu označevanja tehničnega aparata za prenos zvokovnih sporočil, ali za opredelitev medija za prenos tovrstnih sporočil. Beseda rock pa ima že dolgo uveljavljen opisni pomen opredelitve zvrsti glasbe. Tako imata tudi pri kombinaciji besed radio ROCK in ROCK radio enoznačni opisni pomen v smislu radia, na katerem se predvaja glasba te zvrsti. Takšna kombinacija besednih zveze na trgu radijskih postaj zato ne more ustvariti nobenega razlikovalnega učinka v smislu nakazovanja na izvor oziroma ponudnika tovrstnega blaga na trgu. To pa pomeni, da zgolj z vključitvijo besed Radio in ROCK v figurativni znamki, tožeča stranka ni pridobila izključne pravice do uporabe teh dveh besed na trgu oddajanja radijskih programov, saj ti dve besedi sami zase ali v medsebojni kombinaciji ne ustvarjata razlikovalnega učinka. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da bi toženki na trgu medijskih storitev uporabljali tiste elemente figurativne blagovne znamke, ki ustvarjajo razlikovalen učinek.

11. Toliko bolj argumentacija pritožbenega sodišča iz sklepa V Cpg 447/2016 velja za predmetno zadevo. Tožbeni zahtevek tožeče stranke je bil v pravdi IV Pg 3767/2015 usmerjen na prepoved uporabe kombinacije besedne zveze rock radio in radio rock. V predmetni pravdi pa je tožbeni zahtevek usmerjen izključno na prepoved uporabe besede rock. Njen pomen je povsem splošen in še širši od besedne kombinacije radio rock ali rock radio. Zgolj na splošni besedi rock, če je ta iztrgana iz celotnega konteksta blagovne znamke tožeče stranke, pa le-ta ne more imeti monopola v smislu 47. člena ZIL-1. Ker beseda rock predstavlja le enega od elementov blagovne/storitvene znamke tožeče stranke, pritožbenemu stališču, iz katerega izhaja, da registrirani znamki 201570147 in 201471273 hkrati varujeta tudi besedo rock, ni mogoče slediti. Glede na navedeno za odločitev o pritožbi ni pomembno, ali drži pritožbena navedba, da poslušalci zamenjujejo programe tožeče stranke in toženih strank.

12. Ker z registracijo svojih zgoraj opisanih blagovnih znamk, ki sta kombinirani, tožeča stranka ni pridobila monopola do uporabe besede splošne besede rock niti s sklicevanjem na drugo alinejo tretjega odstavka in peto alinejo tretjega odstavka 63. člena ZPOmK-1, ne more uspeti.

13. Iz zgornje obrazložitve sledi, da je odločitev sodišča prve stopnje, oprta na presojo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala kršitve svojih blagovnih znamk, pravilna. Zato pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Tožena stranka pa jih nosi zato, ker pritožbeno sodišče odgovor na pritožbo ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Povzeto po Martina Repas, Pravo blagovnih in storitvenih znamk, GV 2007, stran 83.