Jedro

ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih to podrobneje ureja v 44. členu, ki določa, da izvedenec, ki je zaposlen, ima na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga je zaradi opravljanja izvedenskega dela porabil za udeležbo na glavni obravnavi. Delodajalec izvedencu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza nadomestilu plače na podlagi pisnega obračuna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se Psihiatrični bolnišnici A. priznajo stroški nadomestila plače za izvedenca B.B. v višini 47,88 EUR (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna iz naslova nadomestila plače delodajalcu na njegov račun nakazati znesek 47,88 EUR (točka II izreka) ter da je dolžna v roku 8 dni dostaviti sodišču dokazilo o izpolnitvi naloženega z II. točko tega sklepa (točka III izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, oziroma podredno, da sklep spremeni tako, da stroške naloži v plačilo tožeči stranki. Navaja, da gre za odločanje po izdani sodbi. O teh stroških bi moralo oziroma bi lahko sodišče prve stopnje odločilo s sodbo. Takšno odločanje nima podlage v ZPP, saj je sodišče o stroških postopka že odločilo s sodbo pod točko III. izreka in ne sme odločati o istih stvareh dvakrat v različnih časovnih intervalih. Zaradi navedenega predlaga, da sodišče prve stopnje sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Zmotno je stališče pritožbe, da sodišče prve stopnje o teh stroških postopka ne bi smelo odločati v posebnem sklepu, ker je bilo o stroških že odločeno v sodbi sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1267/2017 z dne 9. 5. 2018. Sodišče prve stopnje sicer praviloma o vseh stroških postopka odloči v sodbi, vendar pa o teh stroških, o katerih je izdalo poseben sklep, ob izdaje sodbe še ni moglo odločiti, ker je delodajalec izvedenca, to je Psihiatrična bolnišnica A., sodišču posredoval zahtevek za refundacijo plače šele 12. 6. 2018, potem ko je obračunal neto in bruto plačo za izvedenca. Iz pravočasno vloženega predloga za priznanje nagrade za izvedensko delo izhaja, da je izvedenec priglasil tudi refundacijo, ki jo je uveljavljal le za čas zaslišanja pred prvostopenjskim sodiščem. Vsebinsko je odločitev pravilna, saj temelji na pravilni ugotovitvi o angažiranju izvedenca, njegovi prisotnosti na obravnavi ter stroških, do katerih je delodajalec iz tega razloga upravičen. ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10 in nasl.) to podrobneje ureja v 44. členu, ki določa, da izvedenec, ki je zaposlen, ima na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga je zaradi opravljanja izvedenskega dela porabil za udeležbo na glavni obravnavi. Delodajalec izvedencu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza nadomestilu plače na podlagi pisnega obračuna. Sodišče prve stopnje je tako ugodilo zahtevku, saj je delodajalec izvedenca dr. B.B., Psihiatrična bolnišnica A., zahteval znesek 47,88 EUR pripadajoče plače zaradi odsotnosti.

7. Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

9. Odgovor na pritožbo ni pripomogel k boljši razjasnitvi stvari, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom istega zakona).