Jedro

Proti skrajšanju preizkusnega obdobja na najmanjšo možno preizkusno dobo dveh let govori po eni strani posebna okoliščina starosti dolžnika (46 let), kakor tudi, da ugotovljeni razlogi za insolventnost dolžnika ne predstavljajo zgolj okoliščin, na katere dolžnik ne bi imel bistvenega vpliva.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se določi preizkusno obdobje treh let od začetka postopka odpusta obveznosti tako, da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 24. 6. 2017.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 6. 2014 (redna št. 12) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku (1. točka izreka) in določilo preizkusno obdobje treh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 24. 12. 2017 (2. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je stečajni dolžnik vložil pritožbo (redna št. 14), s katero je izpodbijal prvostopenjski sklep v delu, v katerem je določeno preizkusno obdobje. Pritožbenemu sodišču je predlagal skrajšanje preizkusne dobe na najmanjšo zakonsko predvideno preizkusno dobo.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom na začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje, ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. 5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče kot relevantne okoliščine za določitev preizkusnega obdobja upoštevalo, da je stečajni dolžnik star 46 let in ni lastnik nobenega premičnega niti nepremičnega premoženja. Od leta 1994 za Občino Ivančna Gorica upravlja M. domačijo in sedaj prejema okrog 900,00 EUR plače. Prav tako je upoštevalo, da glavni dolg izvira iz regresnega zahtevka za škodo iz kasko zavarovanja zavarovalnice X., d. d., iz leta 2006 v višini 7.000,00 EUR, ki danes s stroški znaša 20.000,00 EUR, kakor tudi, da je žena dolžnika lani izgubila službo, zaradi česar so se začeli nabirati tekoči življenjski stroški. Poleg tega ima dolžnik še kredit pri banki Y., d. d., dolg do telekomunikacijskih operaterjev in banke banke Z., d. d., tako da višina celotnih dolgov po njegovi oceni znaša 30.000,00 EUR. Glede zdravstvenega stanja dolžnika je navedlo, da zaradi nenehnih pritiskov jemlje antidepresive. Dolžnik pa je dolžan preživljati tudi mladoletno hčerko, ki je stara 4 leta.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo poslabšanega zdravstvenega stanja, saj je med relevantnimi okoliščinami povzelo navedbe dolžnika v predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti (redna št. 1), da zaradi nenehnih pritiskov jemlje antidepresive. Prav tako je sodišče kot relevantno navedlo okoliščino, da je žena dolžnika v preteklem letu izgubila službo.

7. Glede na uveljavljene pritožbene razloge je za odločitev o pritožbi odločilno zgolj materialnopravno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje glede na upoštevne okoliščine pravilno določilo dolžino preizkusnega obdobja za stečajnega dolžnika. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožbenim predlogom, da naj bi bila za dolžnika primerna preizkusna doba v najmanjšem možnem trajanju, kot jo opredeljuje zakon. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da proti skrajšanju preizkusnega obdobja na najmanjšo možno preizkusno dobo dveh let (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP) govori po eni strani posebna okoliščina starosti dolžnika, kakor tudi, da ugotovljeni razlogi za insolventnost dolžnika ne predstavljajo zgolj okoliščin, na katere dolžnik ne bi imel bistvenega vpliva.

8. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da je z izpodbijanim sklepom določena dolžina preizkusne dobe predolga. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je za dolžnika, upoštevajoč vse okoliščine, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, primerna dolžina preizkusnega obdobja treh let od začetka postopka odpusta obveznosti. Skrajšanje preizkusnega obdobja je po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno tako na okoliščini, da obseg dolgov dolžnika ni nesorazmerno velik, kakor tudi njegove urejene osebne razmere, iz katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da si bo v preizkusnem obdobju prizadeval vsaj delno poplačati neporavnane obveznosti do upnikov. Za skrajšanje preizkusnega obdobja pa je po mnenju pritožbenega sodišča relevantna tudi okoliščina, zatrjevana v predlogu za začetek stečajnega postopka, da je dolžnik poskušal stečajni postopek začeti že konec avgusta preteklega leta preko postopka za odobritev brezplačne pravne pomoči, o katerem pa naj bi bilo odločeno šele konec januarja 2014. 9. Upoštevaje navedene okoliščine je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi delno ugodilo in izpodbijano 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa spremenilo tako, da je preizkusno dobo skrajšalo za obdobje šestih mesecev (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče pri tem v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).