Jedro

V primeru vročitve po fikciji je stranka (ob odsotnosti napak pri vročanju) na podlagi puščenega obvestila seznanjena, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), in s posledicami, če ne bo ravnala, kot je navedeno v obvestilu (nastop fikcije vročitve). Glede na navedeno je stranki treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna oziroma da je podana napaka pri vročanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo drugega in tretjega toženca zoper sodbo z dne 2. 12. 2018. Obrazložilo je, da je bila sodba drugemu in tretjemu tožencu vročena s fikcijo 11. 1. 2019, zato se je rok za vložitev pritožbe iztekel 11. 2. 2019. Posledično je pritožba, vložena 13. 2. 2019, prepozna.

2. Zoper izpodbijani sklep o zavrženju drugi in tretji toženec vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kot bistveno navajata, da obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno v hišnem predalčniku (ne 27. 12. 2018, kot to izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročiti - op. pritožbenega sodišča, niti kasneje), zato ni mogla nastopiti fikcija vročitve. Takratni pooblaščenci pritožnikov2 so bili s pošiljko (sodbo) seznanjeni šele, ko so jo 14. 1. 2019 prejeli od poštnega uslužbenca. Navedeno izhaja tudi iz izjave drugega toženca, ki je takratnim pooblaščencem izrecno potrdil, da je seznanjen, da se rok za pritožbo izteče v roku 30 dni po prejemu sodbe (14. 1. 2019), tj. dne 13. 2. 2019. Zaradi napake pri vročanju je bilo poseženo v njuno pravico do sodnega varstva. Nadalje navajata, da poštni nabiralnik takratnih pooblaščencev ni prosto dostopen, saj morajo poštnemu uslužbencu dostop z odprtjem vrat omogočiti pooblaščenci, ki so bili v času božičnih in novoletnih praznikov odsotni. Na podlagi navedenega ni mogoče, da bi poštni uslužbenec 27. 12. 2018 lahko dostopil do poštnega nabiralnika in v njem pustil obvestilo. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Vročanje je temeljni procesni institut, s katerim je stranki zagotovljena pravica do izjave (22. člen Ustave RS). Je realno opravilo, ki omogoča opravo nekega drugega procesnega dejanja oziroma je predpogoj za perfektnost drugega procesnega dejanja.3 V primeru vročitve po fikciji je stranka (ob odsotnosti napak pri vročanju) na podlagi puščenega obvestila seznanjena, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), in s posledicami, če ne bo ravnala, kot je navedeno v obvestilu (nastop fikcije vročitve).4 Glede na navedeno je stranki treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna oziroma da je podana napaka pri vročanju. Namreč ne glede na to, da je obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega izhaja tudi, da je bilo in kdaj je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku, javna listina, je dovoljeno dokazovati, da so v obvestilu ugotovljena dejstva neresnična ali da je samo obvestilo nepravilno sestavljeno (četrti odstavek 224. člena ZPP). Po stališču sodne prakse zgolj pavšalno zatrjevanje stranke, da obvestila o prejemu pisne pošiljke v predalčnik ni prejela, ne zadošča za izpodbijanje zakonske domneve o vsebini obvestila kot javne listine.5

5. A v konkretnem primeru kot razlog za neverodostojnost obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pritožnika navajata dodatno okoliščino, to je, da obvestilo o prispeli pošiljki ni moglo biti puščeno v nabiralniku, saj bi bilo treba poštnemu uslužbencu z odprtjem vrat omogočiti dostop do poštnega nabiralnika. Navedeno pa ni bilo mogoče, saj pooblaščencev v času božičnih in novoletnih praznikov ni bilo v odvetniški pisarni. Kot že obrazloženo, je na pravilnemu naslovu puščeno ustrezno obvestilo poleg poteka 15-dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ne prevzame, pogoj za nastop fikcije vročitve. V primeru, da obvestilo o prispeli pošiljki ne bi bilo puščeno v nabiralniku, bi bila stranka z okoliščino, da je prispelo pisanje, seznanjena šele po nastopu fikcije (skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku naslovnika šele po preteku 15-dnevnega roka).6 Ker pa je za tek pritožbenega roka relevanten datum nastopa fikcije in ne datum dejanskega prejema pisanja,7 lahko navedeno rezultira v zamujenem roku za pritožbo.

6. Na podlagi obrazloženega bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku ponovno odločiti o pravočasnosti pritožbe, glede na navedene trditve, ki bodo predmet dokazovanja, saj sta pritožnika v tej smeri v pritožbi podala dokazne predloge. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila družba, ki ji je bilo vročeno pisanje, tj. O. o. p., d. o. o., izbrisana iz sodnega registra dne 12. 7. 2018,8 kar pa ne predstavlja ovire, saj je bila za zaslišanje predlagana odvetnica T. M. kot fizična oseba. Če bosta pritožnika uspela dokazati, da je prišlo do kršitve pravil o vročanju (da torej obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno v hišnem predalčniku), bo sodišče moralo skladno s šestim odstavkom 139. člena ZPP upoštevati, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je bilo pisanje dejansko prejeto.

7. Stroški tega postopka predstavljajo del skupnih pravdnih stroškov v postopku (151. člen ZPP), odločitev o pritožbenih stroških pritožnikov se zato pridrži za končno odločitev v postopku (tretji odstavek 165. člena ZPP).

8. Ker zavrženje pritožbe ne pomeni končnega meritornega sklepa, je ob razveljavitvi izpodbijanega sklepa pravni pouk odpadel.9 1 Pritožnika sta tekom pritožbenega roka pooblastila drugega pooblaščenca. 2 Tako Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009, 10. točka obrazložitve. 3 Načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14. 1. 2015. 4 VSL II Cpg 765/2018, II Cpg 503/2018 in II Cpg 118/2018. 5 V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje (sicer pravilno, če pritožnika ne bosta uspela dokazati napak pri vročanju) štelo vročitev za opravljeno (s fikcijo vročitve) 11. 1. 2019 (petek), pisanje pa je pooblaščenec pritožnikov od poštenega uslužbenca prejel 14. 1. 2019 (ponedeljek). 6 Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno (sklep VSL II Cp 1227/2017). 7 Pritožbeno sodišče zato v uvodu predmetnega sklepa ni navedlo pooblaščenca prve toženke. 8 Prim. VSRS Cp 13/2019.