Jedro

Jedro

Predlog se zavrne.

Predlog se zavrne.

Izrek

Izrek

Predlog se zavrne.

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, zunanji oddelek v Kranju, je izdal sodbo IV Pd 92/2020 z izrekom: "Tožena stranka je dolžna tožnika prijaviti v sklad obveznega zavarovanja za nazaj za čas 3. 7. 2015 do 31. 21. 2019 in s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za nazaj, in sicer za čas od. 3. 7. 2015 do 31. 12. 2016 po prispevni stopnji 9,25%, za čas od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 po prispevni stopnji 8% in za čas od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019 po prispevni stopnji 8,4% od bruto plače tožnika, ter za ta čas na njegov osebni račun, ki ga bo imel odprtega pri KAD, plačati prispevke za nazaj, v roku 8 dni." Na podlagi te sodbe je upnik predlagal izvršbo.

1.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, zunanji oddelek v Kranju, je izdal sodbo IV Pd 92/2020 z izrekom: "Tožena stranka je dolžna tožnika prijaviti v sklad obveznega zavarovanja za nazaj za čas 3. 7. 2015 do 31. 21. 2019 in s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za nazaj, in sicer za čas od. 3. 7. 2015 do 31. 12. 2016 po prispevni stopnji 9,25%, za čas od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 po prispevni stopnji 8% in za čas od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019 po prispevni stopnji 8,4% od bruto plače tožnika, ter za ta čas na njegov osebni račun, ki ga bo imel odprtega pri KAD, plačati prispevke za nazaj, v roku 8 dni." Na podlagi te sodbe je upnik predlagal izvršbo.

2.Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjeval, da sodba ni primerna za izvršbo, ker obveznost v njej ni niti določljiva. Okrajno sodišče je ugovor dolžnika zavrnilo. Višje sodišče je pritožbo dolžnika zavrnilo in je izpodbijani sklep potrdilo. Ni se strinjalo s stališčem dolžnika, da bi bil izvršilni naslov primeren za izvršbo le, če bi v izreku vseboval natančno navedbo bruto plače. Ta mora biti v izreku navedena le, če gre za izterjavo denarne terjatve, na primer o višini upnikove plače oz. njeni razliki, o višini regresa oz. o višini drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V konkretnem primeru višine teh prejemkov niso bile sporne.

2.Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjeval, da sodba ni primerna za izvršbo, ker obveznost v njej ni niti določljiva. Okrajno sodišče je ugovor dolžnika zavrnilo. Višje sodišče je pritožbo dolžnika zavrnilo in je izpodbijani sklep potrdilo. Ni se strinjalo s stališčem dolžnika, da bi bil izvršilni naslov primeren za izvršbo le, če bi v izreku vseboval natančno navedbo bruto plače. Ta mora biti v izreku navedena le, če gre za izterjavo denarne terjatve, na primer o višini upnikove plače oz. njeni razliki, o višini regresa oz. o višini drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V konkretnem primeru višine teh prejemkov niso bile sporne.

3.Predlagatelj predlaga, naj mu Vrhovno sodišče zoper ta sklep dopusti revizijo glede vprašanja: Ali je izvršilni naslov primeren po 21. členu ZIZ, če ne vsebuje vseh parametrov, ki omogočajo izračun višine obveznosti?

3.Predlagatelj predlaga, naj mu Vrhovno sodišče zoper ta sklep dopusti revizijo glede vprašanja: Ali je izvršilni naslov primeren po 21. členu ZIZ, če ne vsebuje vseh parametrov, ki omogočajo izračun višine obveznosti?

4.Predlog ni utemeljen.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz navedene določbe niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz navedene določbe niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.