Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka pri odločanju o dodelitvi BPP lahko zgolj oceni, kakšni so verjetni izgledi, da prosilec uspe v zadevi, za katero uveljavlja dodelitev BPP, medtem ko je končna odločitev v rokah sodišča, ki odloča v zadevi. Mora pa seveda toženka pri svoji oceni verjetnih izgledov za uspeh upoštevati tudi za odločitev relevantne razloge in gradiva, ki jih prosilec navede oziroma predloži v postopku odločanja o prošnji za dodelitev BPP.
Tožba se zavrne.
1. Z odločbo, št. Bpp 94/2017-10 z dne 24. 10. 2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za dopolnitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 15/2017 z dne 4. 8. 2017 (v nadaljevanju odločba z dne 4. 8. 2017).
2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik hkrati s tožbo zoper odločbo z dne 4. 8. 2017 (upravni spor se je pri tem sodišču vodil pod št. III U 179/2017) vložil tudi prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je toženka, glede na stanje postopka in določbe 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), obravnavala kot prošnjo za dodelitev BPP za dopolnitev tožbe v omenjenem upravnem sporu. Toženka navede listine, ki jih je tožnik predložil hkrati s prošnjo oziroma po pozivu k njeni dopolnitvi, ter pojasni, da morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni ne le materialni (finančni) pogoj, ampak tudi t.i. objektivni oziroma postopkovni pogoji iz določb 24. člena ZBPP, ki jih citira. Na podlagi obrazložitve odločbe z dne 4. 8. 2017 toženka ugotavlja, da je bila v zadevi Bpp 15/2017 tožniku odobrena redna BPP v obliki pravnega svetovanja, v okviru katerega naj postavljena izvajalka, to je odvetnica A.A., poda mnenje o smotrnosti tožnikove vložitve odškodninske tožbe zoper Zavod RS za zaposlovanje in tam zaposleno svetovalko. Tožnik je v juniju 2017 predlagal zamenjavo odvetnice in dodelitev drugega odvetnika, s katerim bi imel boljši odnos. Navajal je, da postavljena odvetnica sodišču ni posredovala poročila glede prvega pravnega nasveta, da tožniku ni izročila kopije dokumenta, ki ga je podpisal, in da je v napotnico nepravilno vpisala datume sestankov. Odvetnica je tožnikove navedbe v svojem odgovoru zavrnila. Toženka povzame vsebino tega odgovora, citira deveti odstavek 30. člena ZBPP, po katerem se sme na zahtevo upravičenca razrešiti postavljenega odvetnika, če ta ne opravlja v redu svoje dolžnosti, ter nato pojasni, da je sledila mnenju organa za BPP Okrožnega sodišča v Kopru, da je odvetnica ustrezno odgovorila na vse očitke, ki jih je v predlogu za razrešitev navajal tožnik. Kot pravilno je ocenila stališče, da tožnik ni izpostavil nobenega takšnega konkretnega razloga, na podlagi katerega bi bila odvetnica kot postavljena izvajalka BPP lahko razrešena. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila odobrena BPP že opravljena. Glede na povedano je toženka ocenila, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo z dne 4. 8. 2017 nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato njegovo prošnjo ob uporabi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila.
3. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo sprožil upravni spor. V svojih vlogah izraža nestrinjanje s sprejeto odločitvijo in predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi. Ugovarja, da njegovo gradivo ni bilo upoštevano. Opisuje stike s postavljeno odvetnico, ki da ni izpolnila tožnikovih pričakovanj. Omenja plačilo odškodnine zaradi korupcije in pristranskosti oziroma "celotne" odškodnine ter opisuje svoje socialno stanje in prosi, da se mu pomaga priti do ustreznega denarnega zneska za preživljanje. Predlaga, da se mu za ta upravni spor dodeli BPP, sodišče pa naj ga tudi oprosti plačila sodne takse.
4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.
5. Tožba ni utemeljena.
6. Po presoji sodišča je toženka tožnikovo prošnjo utemeljeno obravnavala kot prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za dopolnitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo z dne 4. 8. 2017, to je upravnem sporu, ki se je pri tem sodišču vodil pod št. III 197/2017. Toženka je tudi pravilno pojasnila, da za dodelitev BPP ne zadošča izpolnjevanje finančnega pogoja, ampak morajo biti izpolnjeni tudi t.i. objektivni oziroma vsebinski pogoji iz 24. člena ZBPP. V skladu s prvim odstavkom tega člena se namreč pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, ki so v nadaljevanju te določbe primeroma našteti, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
7. Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi citiranih določb 24. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, ker je ocenila, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo z dne 4. 8. 2017 nima verjetnih izgledov za uspeh. Pri tej presoji se je, kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, oprla na podatke iz obrazložitve odločbe z dne 4. 8. 2017 ter sledila stališčem organa, ki je navedeno odločbo izdal. V zvezi s tem sodišče glede na tožbene ugovore pripominja, da toženka pri odločanju o dodelitvi BPP lahko zgolj oceni, kakšni so verjetni izgledi, da prosilec uspe v zadevi, za katero uveljavlja dodelitev BPP, medtem ko je končna odločitev v rokah sodišča, ki odloča v zadevi. Mora pa seveda toženka pri svoji oceni verjetnih izgledov za uspeh upoštevati tudi za odločitev relevantne razloge in gradiva, ki jih prosilec navede oziroma predloži v postopku odločanja o prošnji za dodelitev BPP, kar smiselno ugovarja tudi tožnik, ki pa ne pojasni, katerih njegovih za odločitev pomembnih razlogov oziroma gradiv toženka ni upoštevala.
8. Tudi sicer pa navedeni tožnikov ugovor do drugačne odločitve v obravnavanem primeru ne more pripeljati. V upravnem sporu št. III U 179/2017 je namreč to sodišče s pravnomočno sodbo, št. III U 179/2017-21 z dne 12. 2. 2018 (v zvezi s popravnim sklepom istega sodišča, št. III U 179/2017-23 z dne 22. 2. 2018), tožnikovi tožbi ugodilo (zaradi kršitev pravil postopka, ki jih je ugotovilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti) ter odločbo z dne 4. 8. 2017 odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. Tožnik je torej s tožbo v upravnem sporu, za katerega je uveljavljal dodelitev BPP z obravnavano prošnjo, že uspel. Kar pomeni, da bi bila (tudi) v takšnih okoliščinah zadeve dodelitev BPP v obliki pravnega in svetovanja za dopolnitev tožbe v upravnem sporu III U 197/2017 očitno nerazumna (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP). Iz navedenega pa obenem izhaja tudi, da izpodbijana odločba ne posega (več) v kakšno tožnikovo pravico ali pravno korist. Navedeno je razlog za zavrnitev tožbe kot neutemeljene (glej določbe drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1). Ob upoštevanju vsega povedanega je torej sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
9. Glede na sprejeto odločitev o tožbi in 67. člen ZUS-1 pogoji za to, da bi sodišče v tem upravnem sporu odločalo o (kakršnemkoli) zahtevku za plačilo odškodnine, niso izpolnjeni. Prošnja tožnika, da se mu pomaga priti do ustreznega denarnega zneska za preživljanje, ni stvar, o kateri bi se lahko odločalo v tem upravnem sporu.
10. O tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za ta upravni spor je bilo odločeno s sklepom pristojnega organa za BPP tega sodišča, št. Bpp 140/2017-3 z dne 12. 2. 2018. 11. V zvezi s tožnikovim predlogom za oprostitev plačila sodne takse pa sodišče pojasnjuje, da o tem ni odločalo, ker se že na podlagi samega zakona, to je četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), v tovrstnem upravnem sporu sodne takse ne plačajo.