Jedro

Če stranka procesno dejanje opravi sicer po poteku roka za njegovo opravo, vendar preden sodišče o tem odloči oziroma zamudo sankcionira, ni razloga, da sodišče procesnega dejanja stranke ne bi upoštevalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi, ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo na sredstva pri organizaciji za plačilni promet zavrglo, z obrazložitvijo, da upnik predloga ni ustrezno dopolnil z navedbo številke računa in banke, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva.

Zoper sklep se je pravočasno po svojem pooblaščencu pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ugotovitev sodišča ne drži, saj je dne 5. 1. 2009 priporočeno po pošti poslal najprej prošnjo za podaljšanje roka, saj do takrat še ni pridobil ustreznih podatkov za dolžnika – družbenika izbrisane družbe. Nato je z vlogo z dne 24. 2. 2009, ki je bila poslana priporočeno, sporočil podatke o pridobljenem transakcijskem računu in banki dolžnika. Zadeva se pri pooblaščencu upnika vodi pod št. Piv 17/2002 in je iz knjig Popis oddanih pošiljk razvidno, da je bila prva vloga poslana dne 20. 1. 2009 pod sprejemno številko 18532, druga vloga pa dne 26. 2. 2009 pod sprejemno številko 70102. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi, ter mu prizna priglašene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlaga izvedbo dokazov. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upnik z vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 6. 6. 2006 (glej redno št. 25 spisa), predlagal nadaljevanje izvršbe zoper nova dolžnika kot družbenika družbe, izbrisane iz sodnega registra na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99 s spremembami, v nadaljevanju ZFPPod). Hkrati z navedenim predlogom za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe, ki predstavlja predlog po četrtem odstavku 24. člena ZIZ, pa je upnik predlagal tudi nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma na novih predmetih izvršbe (glej tretji odstavek 34. člena ZIZ), in sicer nadaljevanje izvršbe na denarna sredstva družbenikov kot novih dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je upnikov predlog v delu, v katerem je predlagal nadaljevanje izvršbe (zoper družbenika izbrisane družbe) z novim izvršilnim sredstvom oziroma na novih predmetih izvršbe nepopoln, ga je s sklepom z dne 16. 12. 2008 pozvalo, naj v roku 15 dni predlog za nadaljevanje izvršbe dopolni tako, da bo določil številko računa in banko, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, ter ga opozorilo, da bo sicer predlog v tem delu zavrglo. Kot izhaja iz podatkov v spisu in tudi iz pritožbe, upnik sicer zahtevanih podatkov sodišču ni sporočil v določenem roku, vendar sodišče prve stopnje njegovega predloga kljub temu ne bi smelo zavreči, saj je upnik svoj predlog z zahtevnimi podatki dopolnil (z vlogo, katero je sodišče prve stopnje prejelo dne 27. 2. 2009 – glej redno št. 31 spisa), še pred izdajo izpodbijanega sklepa. V primeru, kakršen je obravnavan, ko stranka procesno dejanje opravi sicer po poteku roka za njegovo opravo, vendar preden sodišče o tem odloči oziroma zamudo sankcionira, ni razloga, da procesnega dejanja stranke ne bi upoštevalo. Z dopolnitvijo vloge je bil po oceni pritožbenega sodišča dosežen namen pozivanja na dopolnitev vloge in bi bilo upnikov predlog na podlagi prejetih podatkov mogoče obravnavati. Zato je pritožbeno sodišče že iz tega razloga v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V nadaljevanju pa bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o upnikovem predlogu za nadaljevanje (prekinjenega) postopka zoper družbenika izbrisane družbe (primerjaj 208. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in četrti v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ) in šele nato o utemeljenosti upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe (zoper družbenika izbrisane družbe) z novim izvršilnim sredstvom oziroma na novih predmetih izvršbe. Šele če so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe, kar pomeni, da bi se izvršba lahko nadaljevala zoper družbenika izbrisane družbe, se namreč postavi vprašanje, ali je zaradi spremembe dolžnika treba spremeniti izvršilna sredstva in ali je takšen predlog upnika (po tretjem odstavku 34. člena ZIZ) (popoln oziroma) utemeljen.

Glede na to, da je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo v nov postopek, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).