Jedro

Sama prijava in tudi priznanje terjatve v stečajnem postopku še ne pomeni, da se ti zneski tudi upoštevajo pri izračunu za pokojninsko osnovo. Navedeni zneski, kot to navaja tudi tožnik v pritožbi, očitno niti niso bili izplačani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 17. 6. 2019 in da se odločba št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 7. 12. 2018 spremeni tako, da se tožniku prizna starostna pokojnina v višjem znesku. Nadalje je odločilo, da stroški tožnika bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Iz pritožbe izhaja, da naj ne bi ničesar prejel iz stečajne mase. V stečajnem postopku je namreč uveljavljal tako delnice za razlike v plači ter jubilejne nagrade in odpravnine. Meni, da je prišlo do kršitve določb postopka in kršitve materialnih predpisov. Ne strinja se tudi z ravnanjem njegovih pooblaščencev. Prejema varstveni dodatek in je pod pragom revščine. Zahteva ugoditev njegovemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 17. 6. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 7. 12. 2018. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se tožniku odmeri starostna pokojnina v znesku 350,35 EUR na mesec od 16. 1. 2016 dalje.

6. V zadevi je sporna odmera starostne pokojnine.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je tožena stranka z odločbo z dne 9. 2. 2017 tožniku odmerila starostno pokojnino v znesku 350,35 EUR na mesec od 16. 1. 2016 dalje. Zoper tako odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila zavrnjena z dokončno odločbo z dne 4. 5. 2017. S sodbo opr. št. IX Ps 1007/2017 z dne 20. 12. 2017 je bil tožnikov zahtevek na odpravo navedenih odločb zavrnjen, vendar pa je pritožbeno sodišče po vloženi pritožbi s sodbo Psp 126/2018 z dne 6. 9. 2018 pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločbi tožene stranke z dne 4. 5. 2017 in 9. 2. 2017 odpravilo v delu glede višine starostne pokojnine ter zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. V novem postopku je tožena stranka izdala izpodbijani odločbi.

8. Iz dokončne odločbe izhaja, da je tožnik ob upokojitvi dopolnil starost 61 let in 6 mesecev ter imel dopolnjenih 28 let, 8 mesecev in 18 dni pokojninske dobe. Pri tožniku je bila ugotovljena III. kategorija invalidnosti. Starostna pokojnina mu je bila tako priznana po 36. členu v zvezi s 402. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)2 v zvezi s 394. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).3 Starostna pokojnina je bila odmerjena v višini 61,75 % pokojninske osnove 557,66 EUR, ki je bila izračunana na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač oziroma osnov zavarovanja iz obdobja od leta 1972 do leta 1990. Ker tako odmerjena starostna pokojnina ni dosegla zneska starostne pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove 567,37 EUR, je bila pokojnina odmerjena v višini 61,75 % od omenjenega zneska, tako da je od 16. 1. 2016 dalje znašala 350,35 EUR na mesec.

9. Že v prvem postopku je bila sporna odmera pokojnine, saj je tožnik že tedaj uveljavljal, da se mu pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo tudi premalo izplačane plače iz stečajne mase, delnice, odpravnine in jubilejne nagrade.

10. Pravna podlaga za razsojo sporne zadeve je podana v določbi 394. člena ZPIZ-2, ki odkazuje na uporabo določb ZPIZ-1. Po prvem odstavku 39. člena ZPIZ-1 se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Skladno s četrtim odstavkom istega člena se za izračun pokojninske osnove po ZPIZ-1 vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

11. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s poizvedbami pri odvetniku A. A., ki je tožnika zastopal pri prijavi terjatve v stečaj, nadalje s poizvedbami pri podjetju B. d. o. o., ki je hranila stečajno dokumentacijo družbe C. d. o. o. in pri stečajnem upravitelju D., d. o. o. - v stečaju, E. E. Pridobilo je tudi stečajni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 59/98 in nadalje opravilo tudi poizvedbe pri toženi stranki glede plačila prispevkov.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem je tudi pravilno pojasnilo, da se skladno z 42. členom ZPIZ-1 v pokojninsko osnovo ne štejejo niti nagrade ob delovnih jubilejih, niti odpravnine in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

13. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na delnice ter ostale zneske, ki so bili priglašeni v stečajnem postopku, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik po svojih pooblaščencih z vlogo Prijava terjatev v stečajni postopek z dne 5. 10. 1998 ter z vlogo Dopolnitev prijave terjatve z dne 7. 12. 1998, prijavil terjatev iz naslova premalo izplačanih plač v višini 1.858.257 takratnih SIT in iz naslova neizplačane plače za julij v višini 40.847 takratnih SIT ter iz naslova neizkoriščenega dopusta 46.742 takratnih SIT. Iz priloge sklepov opr. št. St 59/98 z dne 18. 12. 1998 izhaja, da so bile tožniku prijavljene terjatve v celoti priznane.

14. Sama prijava in tudi priznanje terjatve v stečajnem postopku še ne pomeni, da se ti zneski tudi upoštevajo pri izračunu za pokojninsko osnovo. Navedeni zneski, kot to navaja tudi tožnik v pritožbi, očitno niti niso bili izplačani. Dodatno pa je sodišče prve stopnje omenjeno vprašanje razčistilo tudi s pridobitvijo pojasnila tožene stranke z dne 23. 6. 2022 (priloga B/3 sodnega spisa) iz katerega izhaja, da iz matične evidence zavarovancev ni razvidno, da bi bilo po uvedbi stečajnega postopka nad zavezancem D., d. o. o., karkoli izplačano iz stečajne mase. V tem primeru ni bilo nobene podlage za odmero pokojnine v višjem znesku. Tožnik namreč ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bila odločitev tožene stranke nepravilna oziroma nezakonita.

15. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na stečajni postopek ter na odvetnike, ki so zastopali tožnika, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da omenjeno ni bilo predmet odločanja sodišča v tem socialnem sporu. Predmet odločanja je bila zgolj presoja izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. S tem v zvezi so torej za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilnosti, ki naj bi se po mnenju tožnika zgodile v stečajnem postopku in zaradi katerih do sedaj še ni prejel ničesar iz stečajne mase.

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.