Jedro

Ker tožeča stranka v tožbi (predlogu za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine) ni niti navedla niti kakorkoli verjetno izkazala dejstva (okoliščine), da gre za spor iz avtorske pravice (pravno relevantna dejstva glede pristojnosti morajo biti v tožbi verjetno izkazana), sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi se v obravnavani zadevi izreklo za nepristojno (zaradi izključne pristojnosti - stvarno in krajevno - drugega sodišča).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14559/2009 z dne 11. 3. 2009 razveljavilo tudi v delu, v katerem se toženi stranki nalaga, da v roku 8 dni poravna v predlogu navedeno terjatev (1. odst. izreka sklepa o izvršbi) in v stroškovnem delu (3. odst. izreka sklepa o izvršbi) in tožbo zavrglo. Iz razlogov sklepa izhaja, da tožba (predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine) ni imela navedenih dejstev, na katere tožeča stranka opira svoj zahtevek, zaradi česar je bila s sklepom, ki ga je prejela 31.8.2009, pozvana k dopolnitvi (z opozorilom na sankcijo zavrženja). In ker v določenem 15-dnevnem roku tožba ni bila dopolnjena, jo je sodišče skladno z določbo 5. odst. 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo. Dejstvo, da je tožeča stranka dopolnitev tožbe sicer pravočasno poslala nepristojnemu sodišču, ni pomembno, saj ne gre niti za nevednost niti očitno pomoto.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka, pri čemer še posebej izpostavlja kršitvi po 4. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Opozarja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani, kateremu je tožeča stranka pravočasno poslala svojo pripravljalno vlogo (dopolnitev tožbe), pristojno sodišče, in ne nepristojno. V konkretnem primeru namreč gre za odločanje o zahtevku za plačilo avtorskega honorarja iz naslova predvajanja mehanične glasbe v prostorih tožene stranke skladno z veljavno tarifo tožeče stranke. Predmet pravde je torej nadomestilo za uporabo glasbenih del na podlagi Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, za take vrste spora pa je po določbi 6. tč. 2. odst. 32. čl. ZPP ne glede na vrednost spornega predmeta stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (po 2. odst. 103. čl. Zakona o sodiščih). Tožeča stranka je tako svojo vlogo poslala sodišču, ki je edino pristojno odločati o predmetnem tožbenem zahtevku. Zato je očitek sodišča tožeči stranki, da je vlogo poslala nepristojnemu sodišču, povsem neutemeljen. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo izreči za nepristojno za odločanje o tej zadevi. Odločanje o zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste, pa predstavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 4. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Ne drži tudi utemeljitev, da v konkretnem primeru ne obstojita okoliščini, ki po določilu 6. odst. 112. čl. ZPP predstavljata izjemo, ko sam zakon določa upoštevanje pristojnemu sodišču prepozno izročene vloge, ki je vezana na rok. Obstoj predpostavke očitne pomote sodišče v konkretnem primeru sploh ni ugotavljalo, v posledici česar je izpodbijani sklep pomanjkljiv in se ne more preizkusiti (kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Tožeča stranka je namreč ob poznavanju zakonsko določene stvarne in izključne krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani svojo vlogo tako kot vse dosedanje vloge v tovrstnih sporih naslovila na pristojno sodišče. Nezakonito bi bilo, da bi spoštovanje zakonskih določil šlo tožeči stranki v škodo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da se izreče za nepristojno ter zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pritožba ni utemeljena.

Držijo pritožbene trditve, da je v zvezi z v pritožbi citiranimi zakonskimi določbami v sporih iz avtorske pravice izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Vendar je zgolj navržena pritožbena trditev, da gre v konkretnem primeru za odločanje o zahtevku za plačilo avtorskega honorarja iz naslova predvajanja mehanične glasbe v prostorih tožene stranke (nadomestilo za uporabo glasbenih del na podlagi Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah). To iz navedb v tožbi (predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in v njem navedenih računov) ne izhaja. Ker tožeča stranka v tožbi (predlogu za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine) ni niti navedla niti kakorkoli verjetno izkazala dejstva (okoliščine), da gre za spor iz avtorske pravice (pravno relevantna dejstva glede pristojnosti morajo biti v tožbi verjetno izkazana), sodišče prve stopnje ni imelo kakorkoli podlage, da bi se v obravnavani zadevi izreklo za nepristojno (zaradi izključne pristojnosti - stvarno in krajevno - drugega sodišča). To v obravnavani zadevi velja še toliko bolj, ker je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 12.8.2009 tožečo stranko pozvalo k plačilu sodne takse, tožeča stranka sama pa je prav sodišču prve stopnje z vlogo z dne 24.8.2009 posredovala dokazilo o plačilu sodne takse. Prav dejstvo, da je tožeča stranka sodišču prve stopnje poslala vlogo z dne 24.8.2009, ne da bi pristojnosti sodišča prve stopnje kakorkoli ugovarjala, še preden je bila s strani sodišča prve stopnje s sklepom z dne 27.8.2009 pozvana k dopolnitvi tožbe, dokazuje ne le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, temveč tudi, da dejstvo, da je tožeča stranka pripravljalno vlogo poslala Okrožnemu sodišču v Ljubljani (ki je bila prepozno posredovana sodišču prve stopnje – nesporno), ni mogoče pripisati nevednosti oziroma očitno pomoti tožeče stranke, temveč nepazljivosti (malomarnosti). Ne drži niti pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep o tem nima razlogov, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da ne gre za nevednost tožeče stranke, ker jo zastopa kvalificirana pooblaščenka, pa tudi ne za očitno pomoto zaradi sklepa, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani razveljavilo 2. tč. sklepa o izvršbi ter določilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v Domžalah. Pri tem, kot že navedeno, ni zanemarljivo ravnanje same tožeče stranke v razmerju do sodišča prve stopnje prav v obravnavani zadevi še pred pozivom (s sklepom) za dopolnitev tožbe.

Izpodbijani sklep je tako pravilen v dejanskem in pravnem pogledu, pritožbeno sodišče pa kakšnih zatrjevanih ali uradno upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ni zasledilo. Zato je na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.