Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki sta ga stranki sklenili 7. 10. 2015. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo in ji za čas od 4. 9. 2018 dalje prizna vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z dne 20. 9. 2011, ji za ta čas obračuna bruto plače po tej pogodbi, s pripadajočimi dodatki, zmanjšane za v obdobju od 4. 9. 2018 do 3. 12. 2018 prejeta denarna nadomestila med brezposelnostjo, od pripadajočih bruto plač za razliko v plači odvede vse davke in prispevke ter akontacijo dohodnine in tožnici izplača neizplačane neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. v mesecu za pretekli mesec. Zavrnilo je višji zahtevek za obračun plač od 4. 9. 2018 do 3. 12. 2018 brez zmanjšanja za prejeta denarna nadomestila med brezposelnostjo. Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnici za čas od 6. 1. 2016 do 31. 8. 2017 izplača neto odškodnino v višini razlike v plači, ki bi jo prejemala pri toženi stranki in nadomestilom, ki ga je prejela na zavodu za zaposlovanje oziroma plačo, ki jo je prejela od drugega delodajalca z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakomesečne zapadlosti te razlike, z obveznostjo, da od neto zneskov odškodnine odvede akontacijo dohodnine, plača javne prispevke in dajatve in na s predpisi določene naslove vloži predpisane listine za evidenco FURS in ZPIZ. Sodišče je sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi razveljavilo z utemeljitvijo, da sporazum ni bil veljavno sklenjen, ker ni bil odraz tožničine prave in resne volje. Pri tem se je sklicevalo na ugotovitve izvedenca primarija A.A., da je čustveno stanje tožnice in njeno doživljanje samega dogodka kot krivičnega bistveno okrnilo njene voljne sposobnosti v smislu obvladovanja ter tožnici onemogočilo presojo situacije ter pravilno odločanje. V takšnem stanju in razpoloženju tožnica ni bila dovolj pozorna niti asertivna, da bi vztrajala pri razčiščevanju obtožbe in se poglobila in razumela to, kaj je podpisala.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: − ali popolna odsotnost sposobnosti razsojanja pomeni, da je pogodbo sklenila oseba, ki nima poslovne sposobnosti, ali da je oseba sklenila pogodbo z napako volje; − ali lahko oseba, katere sposobnost razsojanja je delno omejena zaradi osebnostne strukture - nevrotične motnje, veljavno izrazi svojo voljo s pravnim učinkom, pri čemer osebi ni bila nikdar omejena oziroma odvzeta poslovna sposobnost oziroma ni bila postavljena pod skrbništvo skladno z določbami Družinskega zakonika; − ali je pravni posel, ki ga je sklenila oseba, ki je bila sposobna razumeti kaj podpisuje in kakšne posledice bo to zanjo imelo, ni pa zmogla podpisa zavrniti zaradi osebnostne strukture - nevrotične motnje in strahu pred avtoriteto, pri njej pa izvedenec ni ugotovil nobene duševne bolezni, duševne motnje oziroma duševne manj razvitosti, zaradi katere bi bilo to osebo skladno z določbami družinskega zakonika moč postaviti pod skrbništvo, pravno veljaven; − ali strah pred avtoriteto, ki je posledica osebnostne strukture, predstavlja utemeljen strah v smislu napak volje.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.