Jedro

Zamudne obresti od priznanih revizijskih stroškov tečejo od datuma, določenega v revizijski odločbi in ne od poziva stranke za poravnavo teh stroškov.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvršilnega naslova,to je odločb Temeljnega sodišča v Celju,Enote v Šmarju pri Jelšah, opr. št. P 431/90 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 411/91 in Vrhovnega sodišča R Slovenije, opr. št. Ips 115/92 na predlog upnice dovolilo zoper dolžnika izvršbo zaradi prisilne izterjave tolarske protivrednosti zneska 1.333,00 CHF z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 1991 dalje in zneska 5.937,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 1. 10. 1992 dalje do plačila ter izvršilnih stroškov. Izvršilno sredstvo je rubež dolžnikovih denarnih sredstev na denarnih zavodih in rubež dolžnikovega premičnega premoženja.

Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo. Dolžnik pa je sklepu o izvršbi ugovarjal in trdil, da je stroške revizijskega postopka v znesku 5.937,50 SIT dne 12. 11. 1992 plačal. O tem je priložil v dokaz položnico, upnica pa je v odgovoru na ugovor to plačilo priznala ter predlagala, da sodišče prve stopnje dovoljeno izvršbo za že poravnani znesek utesni. Sodišče prve stopnje je to z izpodbijanim sklepom storilo. Obenem je zavrglo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper ta sklep se je dolžnik pritožil in trdil, da je sodišče prve stopnje zmotno izračunalo zamudne obresti od plačanega zneska in sicer je pomotno štelo začetek njihovega teka od 1. 10. 1992 dalje.

Pritožnik meni,da je bil dolžnik dolžan plačati ta znesek v 15. dneh od 8. 10. 1992 dalje, ko ga je zastopnik tožeče stranke k plačilu pozval. Pritožbi je priložil fotokopijo potrdila o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in odločbe o priznanju III. kategorije invalidnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi revizijske odločbe Vrhovnega sodišča RS Ips 115/92 z dne 3. 9. 1992 dovolilo - med drugim - izvršbo na plačilo zneska 5.937,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki po odločitvi vrhovnega sodišča tečejo od 1. 10. 1992 dalje do plačila. Izvršilni naslov za tek obresti od zneska 5.937,50 SIT je torej citirana odločba vrhovnega sodišča in je sodišče prve stopnje obresti - kot izhaja iz priloge št.1 sklepa (list. št. 18 spisa) izračunalo od tega datuma dalje. Pritožbena trditev,da je ta izračun sodišča zmoten zaradi napačnega datuma o začetku teka obresti, je torej neutemeljena.

Če je dolžnik s tem, da je priložil pritožbi fotokopijo odločbe o priznanju invalidnosti in potrdilo o pravici do denarnega nadomestila menil, da je sodišče neupravičeno zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, mu je odgovoriti, da je bil pozvan preko svojega zastopnika dne 3. 12. 1998, da ta potrdila in še druga predloži v 8 dneh. Ker dolžnik v tem roku tega ni storil, je sodišče prve stopnje upravičeno in skladno s čl. 13 Zakona o sodnih taksah, ki določa podlago za oprostitev plačila sodnih taks, njegov predlog za oprostitev sodnih taks zavrglo, ker za ugoditev predlogu ni bilo zakonite podlage, to je priloženih potrebnih potrdil o premoženjskem stanju.

Na podlagi obrazloženega dolžnikova pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 368 ZPP).