Jedro

Predlog za izdajo začasne odredbe ima odločilno pravno podlago v delu tožbenega zahtevka, v katerem je tožnica zahtevala, da toženec vrne v zapuščino darila, ki jih je prejel na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme, da verjetnostno dokaže, da je zaradi prikrajšanja nujnega deleža treba v zapuščino vrniti tudi ta darila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2155/2014-I z dne 8. 5. 2015 ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in tožencu prepovedalo razpolaganje, obremenjevanje ali odtujitev njegovega (so)lastnega deleža do 1/4 na nepremičninah(1), ker je tožnica verjetnostno dokazala, da se nepremičnine, ki so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju in so bile v lasti oziroma solasti zapustnice A. A., štejejo za darila, ki so bila dana tožencu, zato jih je toženec dolžan vrniti v zapuščino po pokojni A. A., zaradi dopolnitve nujnega deleža tožnice. Prvo sodišče je prepoved na nepremičninah po uradni dolžnosti zaznamovalo v zemljiški knjigi pri vsaki nepremičnini. Odločilo je še, da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločitve v tem pravdnem postopku in da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugovoru toženca ugodilo in sklep P 2155/2014-I z dne 8. 5. 2015 spremenilo tako, da je predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnica v tožbi ni opredelila vrednosti stanovanjske hiše, ki jo je zapustnica zapustila tožencu z oporoko, zato tožnica s stopnjo verjetnosti ni izkazala, da stanovanjska hiša ne zadošča za dopolnitev nujnega deleža, ki ga tožnica uveljavlja v zapuščinskem postopku.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh zakonskih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in potrdi sklep o izdani začasni odredbi z dne 8. 5. 2015. Tožnica je dokazala, da je zapustnica neodplačno prenesla premoženje na toženca s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zato mora toženec to premoženje, ker je prikrajšan nujni delež tožnice, vrniti v zapuščino po pokojni A. A. Toženec prodaja nepremičnine, ki jih je prejel s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zato je izkazana subjektivna nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, saj dopolnitev nujnega deleža v naravi ne bo več mogoča. Toženec z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel nobene škode. Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vsemi zakonskimi predpostavkami, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.(2) Tržna vrednost nepremičnin, ki jih toženec prodaja, znaša 24.500,00 EUR. Sama vrednost zatrjevanega nujnega deleža za predmetni postopek z izdajo začasne odredbe ne more biti relevantna, ker je tožnica kot nujna dedinja upravičena do 1/4 vsega premoženja zapustnice in enakega deleža celotnega darila, ki ga je toženec od zapustnice prejel. Nujni delež tožnice je prikrajšan, ker v zapuščini ni nobenega drugega in znatnega premoženja, razen z izjemo deleža zapustnice na stanovanjski hiši, glede katerega pa prvo sodišče ni upoštevalo, da gre le za manjši solastninski delež.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravne ugotovitve sodišča prve stopnje v 11. in 12. točki sklepa so pravilne. Tožnici je treba najprej pojasniti, da sodišče prve stopnje predloga za izdajo začasne odredbe ni zavrnilo iz razloga, ker tožnica ni izkazala verjetnosti terjatve v delu, da pogodba o dosmrtnem preživljanju dejansko predstavlja darilno pogodbo in je zato pri obračunski vrednosti treba upoštevati tudi vrednost premoženja, ki ga je toženec dobil na podlagi te pogodbe. Predlog za izdajo začasne odredbe ima odločilno pravno podlago v delu tožbenega zahtevka, v katerem je tožnica zahtevala, da toženec vrne v zapuščino darila, ki jih je prejel na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme, da verjetnostno dokaže, da je zaradi prikrajšanja nujnega deleža treba v zapuščino vrniti tudi ta darila. To velja še posebej iz razloga, ker je toženec v ugovoru navajal,(3) da tudi v primeru, če bi se izkazalo, da pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja darilno pogodbo, tožnica ni dokazala nevarnosti, ker bi lahko dosegla uveljavitev nujnega deleža z upoštevanjem vrednosti drugih nepremičnin, ki so predmet zapuščinskega postopka in ker ni ocenila vrednosti nujnega deleža in nepremičnine parc. št. 1 k. o. X, ki je bila predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tožnica v odgovoru na ugovor na te navedbe toženca ni dala ustrezne trditvene podlage in dokazov, zato tudi ni dokazala verjetnosti terjatve v delu, da je zaradi prikrajšanja njenega nujnega deleža treba darila (nepremičnine) po pogodbi o dosmrtnem preživljanju vrniti v zapuščino. Tožnica tudi v pritožbi ne ponudi konkretnih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče verjetnostno ugotoviti, da je njen nujni delež prikrajšan tudi ob upoštevanju redukcije oporočnih razpolaganj in je zato ob upoštevanju obračunske vrednosti zapuščine, v katero je vključena vrednost daril po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, potrebna tudi restitucija teh daril. 5. Ker tožnica v tem delu ni izkazala obstoja verjetnosti terjatve, je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo, pri tem pa tudi ni storilo procesnih kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Prvo sodišče je pri odločitvi pravilno uporabilo določbe Zakona o dedovanju(4) in določbe, ki se nanašajo na zavarovanje (272. in 273. člen ZIZ). Tožnica v pritožbi znova izpostavlja, da bi tožencu s predlagano odredbo lahko nastala le neznatna škoda, zato je predlog utemeljen tudi na navedeni pravni podlagi. Na tožnici je bilo dokazno breme, da izkaže za verjetno, da bo z odredbo tožencu lahko nastala le neznatna škoda (npr. da so nepremičnine že obremenjene s hipoteko), tožnica pa razen povzemanja zakonskih določb v tem delu ni ponudila relevantnih dejstev in v tem kontekstu je treba tudi razumeti pojasnila sodišča prve stopnje tožnici, da bi se z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe v takem primeru prekomerno poseglo v ustavno zajamčeno pravico toženca do izvrševanja lastninske pravice.

6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku(5) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

7. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Ki so podrobno opredeljene z zemljiškoknjižnimi podatki v 1. točki izreka sklepa; stran 33 sodnega spisa.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZIZ.

Op. št. (3): Glej stran 48 sodnega spisa.

Op. št. (4): Ki jih je podrobno povzelo v 11. točki obrazložitve in na katere se v izogib ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Op. št. (5): V nadaljevanju ZPP.