Jedro

Tožnik je prepričljivo izkazal, da je za zamudo izvedel 13. 6. 2023. Opisana situacija, tj. ko vročevalec obvestilo o neuspešni vročitvi pisanja pusti v napačnem predalčniku za prejemanje pošte zaradi slabše povezljivosti oziroma oddaljenosti naslova za vročanje, je glede na lokacijo tožnikovega prebivališča na naslovu A., povsem življenjska. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, saj ga je tožnik vložil znotraj predpisanega osemdnevnega roka (15. 6. 2023). Hkrati z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa je opravil tudi zamujeno dejanje, tj. plačal sodno takso v višini 148,00 EUR.

Izrek

I. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi in se šteje, da je tožeča stranka pravočasno plačala sodno takso za tožbo v tem upravnem sporu.

II. Sklep Upravnega sodišča RS, I U 479/2023-4 z dne 17. 5. 2023, se razveljavi.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 30. 3. 2023 pri tem sodišču vložil tožbo zoper odločbo Upravne enote Vrhnika, št. 351-139/2022-14 (215) z dne 4. 10. 2022, s katero je zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt. 2. V 8. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je določeno, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezni procesni zakon. Po prvem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (drugi odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

3. Sodišče je tožniku dne 3. 4. 2023 poslalo plačilni nalog, I U 479/2023-3, za plačilo sodne takse za tožbo po tarifni številki 6111 Taksne tarife ZST-1 v znesku 148,00 EUR, s predpisano vsebino, z rokom plačila 15 dni od vročitve plačilnega naloga (v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZST-1) in izrecnim opozorilom, da se bo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP štelo, da je tožba umaknjena, če sodna taksa v danem roku ne bo plačana.

4. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da tožniku priporočenega pisma z navedenim plačilnim nalogom dne 4. 4. 2023 ni bilo mogoče vročiti, zato je vročevalec na hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Tožnik pisma v tem roku ni prevzel, zato je fikcija vročitve nastopila dne 19. 4. 2023 (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), plačilni nalog pa je bil puščen v hišnem predalčniku dne 20. 4. 2023. Tako se je 15-dnevni rok za plačilo sodne takse iztekel dne 4. 5. 2023. 5. Ker sodna taksa za tožbo v predmetnem upravnem sporu ni bila plačana, je sodišče s sklepom, I U 479/2023-4 z dne 17. 5. 2023, ustavilo postopek.

6. Sodišče je dne 15. 6. 2023 prejelo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, ki mu je predložil tudi potrdilo o plačilu sodne takse za tožbo v tem upravnem sporu z dne 14. 6. 2023. V njem navaja, da navedeno priporočeno pismo s plačilnim nalogom ni bilo puščeno v hišnem predalčniku tožnika na naslovu A., temveč na drugem naslovu, kot je tožnik pričakoval. Pojasnjuje, da ima zaradi težav glede dostopa do njegovega objekta s pošto sklenjen dogovor, da se v zimskem času in v primeru nedostopnosti objekta pošta pušča v skupnih nabiralnikih za več kmetij na lokaciji ob asfaltirani cesti, do katere se pluži. Navaja, da mu je poštar priporočeno pismo s plačilnim nalogom tudi tokrat pustil v skupnem nabiralniku, čeprav je dostop do njegovega objekta nemoten, zato tega ni pričakoval. Priporočeno pismo je tožnik prevzel šele 13. 6. 2023, ko je bil s strani sosede obveščen, da ima v skupnem nabiralniku več pisem. Nadalje navaja, da je imel v času poskusa vročitve navedenega priporočenega pisma zdravstvene težave, zaradi česar ni mogel biti prisoten na naslovu A. in je imel oteženo mobilnost. Pojasnjuje, da je imel 6. 4. 2023 operacijo očesa, v obdobju od sredine aprila do sredine maja pa je imel tudi težave s prebavnim traktom, zaradi česar je imel v tem obdobju več pregledov in preiskav. Sodišču predlaga, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

7. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je utemeljen.

8. Če stranka iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 24. člena ZUS-1). Predlog je treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga. V roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek 24. člena ZUS-1). V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS je opravičen vzrok okoliščina oziroma ovira, ki je stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne more pripisati njeni krivdi.1

9. Po oceni sodišča je tožnik prepričljivo izkazal, da je za zamudo izvedel 13. 6. 2023. Opisana situacija, tj. ko vročevalec obvestilo o neuspešni vročitvi pisanja pusti v napačnem predalčniku za prejemanje pošte zaradi slabše povezljivosti oziroma oddaljenosti naslova za vročanje, je glede na lokacijo tožnikovega prebivališča na naslovu A., povsem življenjska. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, saj ga je tožnik vložil znotraj predpisanega osemdnevnega roka (15. 6. 2023). Hkrati z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravil tudi zamujeno dejanje, tj. plačal sodno takso v višini 148,00 EUR. V nadaljevanju je moralo zato sodišče presoditi še, ali je tožnik rok za plačilo sodne takse zamudil iz opravičenega vzroka in ali je okoliščine za utemeljitev predloga ob njegovi vložitvi verjetno izkazal. 10. Iz izvidov zdravniških pregledov, ki jih je tožnik priložil predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, izhaja, da je imel tožnik v obdobju pred vročitvijo priporočenega pisma s plačilnim nalogom zdravstvene težave, med drugim s sivo mreno, zaradi česar je 6. 4. 2023 prestal operacijo, na kateri so mu vstavili znotrajočesno lečo na desnem in levem očesu, naslednji dan pa je bil naročen na kontrolni pregled (izvida po operaciji z dne 6. in 7. 4. 2023). Nadaljnji kontrolni pregled je nato opravil še 9. 5. 2023 (izvid z dne 9. 5. 2023). Prav tako je tožnik v obravnavanem obdobju trpel za gastrointestinalno krvavitvijo (izvid z dne 12. 4. 2023), zaradi česar je opravil tudi potrebne preiskave (izvid z dne 3. 5. 2023). Iz izvida zdravniškega pregleda z dne 17. 5. 2023 nadalje izhaja, da je imel tega dne pregled pri specializantu splošne kirurgije.

11. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da so ga zdravstvene težave ovirale pri opravi predmetnega procesnega dejanja (pravočasnega plačila sodne takse) in da te zdravstvene težave predstavljajo okoliščino oziroma oviro, ki je tožnik ni mogel predvideti niti odkloniti in se tudi ne more pripisati njegovi krivdi. Ker je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil pravočasno ter hkrati plačal sodno takso za tožbo v tem upravnem sporu, je izpolnjen pogoj za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi 24. člena ZUS-1. Zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001, I Up 40/2002 z dne 16. 1. 2002, I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015, I Up 205/2015 z dne 23. 9. 2015 in I Up 308/2016 z dne 12. 4. 2017.