Jedro

Sodišče je ugotovilo ničnost kot predhodno vprašanje. Ničnostno določilo pogodbe torej ne ustvarja nobenih pravnih posledic, zato lastninska pravica prodajalk na stanovanju z ničnostnim določilom pogodbe ni mogla biti odsvojena. Odsvojiteljice so še vedno lastnice oziroma so lastniki tožniki kot njihovi pravni nasledniki. Tožnikom kot pravnim naslednikom prodajalk zato pripadajo vsi zahtevki za varstvo njihove lastninske pravice. Mednje sodi tudi zahtevek, da se ugotovi njihova lastninska pravica na spornem stanovanju.

Izrek

I. Pritožbi se v stroškovnem delu ugodi tako, da se v točki II izreka sodbe znesek 6.339,60 EUR nadomesti z zneskom 5.010,50 EUR, sicer se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdne stranke nosijo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v tretjem sojenju ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim tožeče stranke (v nadaljevanju tožniki) zahtevajo ugotovitev njihove lastninske pravice za vsakega do 1/4 na stanovanju v skupni površini 63,5 m2, ki se nahaja v stavbi ...-.... k.o. ... Slovenska Bistrica, ki je v elaboratu, ki ga je izdelal T.L., sodni izvedenec geodetske stroke z dne 11. 5. 2018 in na podlagi katerega bo geodetska uprava evidentirala spremembo parcelacije, določena z novo rezervirano identifikacijsko številko: ID znak: del stavbe ...-....-1 in je elaborat sestavni del te sodbe. Pod točko II je toženi stranki (v nadaljevanju toženec) naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnikov v višini 6.339,60 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Izpodbija dokazno oceno sodišča glede sledenja pričam, ki so v svojih pisnih izjavah podale prav takšne izjave, ki so potrebne za dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem. Sodišče je, kljub pomislekom toženca, v celoti sledilo tem izjavam, brez da bi priče neposredno zaslišalo. Vse te priče, ki so podale izjave so dolgotrajni prijatelji ali sorodniki prednikov tožečih strank. Toženec je predlagal neposredno zaslišanje priče D.Z., ki je edina izmed prič, ki je sodelovala v motenjski pravdi, in ki ni prijateljsko in sorodstvo povezana s predniki tožnikov. Ob odsotnosti drugih objektivnih prič bi dokazna ocena morala biti celovitejša in podrobnejša, saj so te osebe zaradi bližnjega odnosa s predniki tožnikov, vsaj posredno zainteresirane za izid postopka. Sodišče ni upoštevalo, da so bile vse te priče o zadevi seznanjene le preko prednikov tožečih strank. Nadalje je dokazna ocena presplošna in neobrazložena glede skupnega namena pogodbenih strank. Sodišče zgolj povzema vsebino pogodbe in dodatka in zaključi, da stanovanje ni bilo predmet prodaje. Žal sta tako pogodba kot dodatek zapisana zelo netočno in pavšalno ter, da danes ne ostajajo več zapisi o seznamu prostorov, ki so bili predmet prodaje. Zapisi površin v pogodbi in dodatku so drugačni, sodišče se do teh razhajanj ni opredelilo. Nesporno sta se prodajalka L.Z. in toženec v pogodbi dogovorila, da bo toženec kupil celoten prizidek na vzhodni strani hiše. Po opravljeni parcelaciji ta prizidek predstavlja parc. št. …./2, nato je bil sklenjen dodatek z ostalima solastnicama, kjer je izrecno navedeno, da je predmet prodaje parc. št. …./2. V teh listinah niso nikjer navedeni prostori, ki jih je kupil toženec. Skupni namen pogodbenih strank je bila prodaja parc. št. …./2 in zanjo je toženec plačal kupnino. Tožencu se sedaj očita, da je dovoljeval uporabo tega stanovanja prednikom tožečih strank, ker pa ne more biti razlog, da bi izgubil lastninsko pravico. Sodišče se ni opredelilo do navedb toženca, da je tožba zgolj povračilni ukrep na tožbo toženca na plačilo uporabnine in na izselitev iz spornega stanovanja. Predniki tožnikov so ves čas vedeli, da je toženec kupil tudi sporno stanovanje, najkasneje so to izvedeli že v letu 2009 ob začetku motenjske pravde, tožbo pa so vložili šele v letu 2012. Pravna prednica tožnikov L.Z. je neposredno sodelovala pri postopku parcelacije, zato ni mogoče trditi, da prodajalke niso vedele, da bo prenesena lastninska pravica tudi na stanovanju. Edino logičen in življenjsko sprejemljiv je zaključek, da so geodeta s tem, da k parceli spada tudi stanovanje, seznanile prav prodajalke. Kot izhaja iz listinskih dokazov, je toženec kupil parc. št. …./2, za kar je bila opravljena potrebna parcelacija. Predvsem pa je tožba še zmeraj nesklepčna. Vse tožbene navedbe se nanašajo izključno na ugotovitev pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem. V sodbi pa sodišče niti z eno samo besedo ni omenilo priposestvovanja, s čimer je prekoračilo trditveno podlago strank in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, in sicer razpravnega načela. Tožeče stranke v začetku tožbe navajajo, da stanovanja niso prodale, nadalje pa pretežni del njihovih navedb vsebuje trditvene in dokazene predloge, ki se nanašajo na priposestvovanje. Zahtevek je napačno postavljen, saj tožniki navajajo, da so priposestvovali stanovanje, ki ga nikdar niso prodali. Morali bi vložiti izbrisno tožbo oziroma zahtevek, s katerim bi zahtevali ugotovitev neveljavnosti vknjižbe tožencev v zemljiško knjigo in posledično vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče v okviru materialnopravnega vodstva na to nesklepčnost ni opozorilo tožnikov, je pa na nesklepčnost tožbe tekom pravde opozarjala tožena stranka. Toženec se pritožuje tudi zoper izračun pravdnih stroškov, saj odvetnici tožnikov pripada samo ena nagrada za postopek, ker se v primerih, ko pritožbeno sodišče po utemeljeni pritožbi zadevo vrne v ponovno odločanje, nagrado za postopek všteje že v priznano nagrado, zaradi česar odvetnici ne pripadajo tri nagrade za postopek.

3. Tožniki se v odgovoru na pritožbo zavzemajo za zavrnitev pritožbenih navedb in razlogov toženca ter za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba o glavni stvari ni utemeljena, le delno je utemeljena glede odločitve o pravdnih stroških.

5. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP. Pri tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilnem materialnopravnem pristopu, ki ga sicer ni v celoti pojasnilo, a ker gre za uporabo materialnega prava, sme to storiti sodišče druge stopnje, še zadostno ocenilo vse dokaze, s katerimi je ugotavljalo pravno relevantna dejstva ter v obrazložitvi navedlo razloge o odločilnih dejstvih v obsegu, ki omogoča preizkus.

6. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da pritožbeni očitek pomanjkljive in neustrezne dokazne ocene pravno pomembnih dejstev glede prodaje spornega stanovanja po Kupoprodajni pogodbi z dne 9. 4. 1996 (Pogodba) in Dodatku z dne 23. 5. 1996 (Dodatek), ni utemeljen. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje dokazni oceni, na podlagi katere je sodišče prve stopnje zaključilo, da pogodbene volje strank za prodajo spornega stanovanja ni bilo. Sporna določila Pogodbe in Dodatka je razložilo z uporabo pravilnih metod razlage, pogodbeno voljo strank ob sklepanju Pogodbe in Dodatka, pa je prepričljivo ugotovilo na podlagi celovite dokazne presoje vseh izvedenih dokazov.

7. Ker izhaja iz trditev strank, da si določbe Pogodbe in Dodatka razlagajo diametralno nasprotno glede predmeta prodaje, konkretno, ali je bilo predmet prodaje tudi sporno stanovanje ali le gostinski lokal, je sodišče pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Zaradi nasprotujočih si interesov za izid pravde je namreč sporen pomen posameznih pogodbenih določil1. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da toženec konkretnih očitkov zmotne uporabe 82. člena OZ ne podaja, uradni pritožbeni preizkus pa pokaže, da je sodišče uporabilo razlagalne metode v skladu z zakonsko določbo.

8. Z uporabo jezikovne razlagalne metode, dopolnjene z metodo iskanja skupnega namena pogodbenikov, ni mogoče slediti razlagi pogodbenih določil, za katero se tudi v pritožbi zavzema toženec, in sicer da je predmet Pogodbe in Dodatka celotna parc. št. …./2, ki je nastala s parcelacijo prej enovite prac. št. ….. V 2. členu Pogodbe je zapisano, da prodajalka proda nepremičnine navedene v 1. členu Pogodba ter da se po geodetski odmeri, v 1. členu opisanega prizidka, ta nepremičnina odpiše. Predmet prodaje torej določa 1. člen Pogodbe in sicer dokončan prizidek na vzhodni strani stanovanjske hiše, v katerem je urejen, popolnoma opremljen gostinski lokal v izmeri cca. 120 m2, ki predstavlja prostore po seznamu in izmerah, ki je priloga te pogodbe. K temu prizidku spada tudi vrt v izmeri cca. 60 m2. V 2. člena Dodatka je zapisano, da predstavlja po novo opravljeni odmeri in parcelaciji ½ solastniškega deleža Z.L. prizidek na vzhodni strani stanovanjske hiše, ki predstavlja gostinski lokal z opremo v izmeri 266 m2 ter gostinski vrt v izmeri 226 m2, kar predstavlja po novo opravljeni odmeri in parcelaciji parc. št. …./2. Ta razlaga potrjuje tožbene trditve tožnikov, da nikjer v Pogodbi in Dodatku ni kot predmet nakupa navedeno sporno stanovanje, medtem, ko je gostinski lokal z vrtom vsebinsko podrobno opisan. Pritožbeni očitki, da se sodišče pri razlagi določb Pogodbe in Dodatka ni opredelilo do razhajanj v površini lokala in vrta, predstavljajo pritožbeno novoto, hkrati pa površina lokala in vrta ni pravno relevantna za obravnavano zadevo.

9. Nadalje pa je treba ugotoviti, da gola jezikovna razlaga lahko delno potrdi trditev toženca, da je v 2. členu Dodatka zapisano, da je predmet prodaje novo nastala parc. št. ../2. A ob dejstvu, da tako iz Pogodbe kot iz Dodatka izhaja vsebinski opis gostinskega lokala in vrta, medtem, ko stanovanje ni v nobenem dokumentu niti omenjeno, že sama jezikovna razlaga govori v prid stališčem tožnikov. A se tudi sodišče druge stopnje strinja, da zapisi členov zahtevajo dodatno razlagalno metodo. Zato je v nadaljevanju pravilno ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov, s katerim je sodišče, z ugotavljanjem dejanskih okoliščin pogodbene volje strank, izključilo možnost, da bi prodajalke prodale tudi sporno stanovanje. Pojasnjena osnovna jezikovna metoda, dopolnjena še z dodatno metodo ugotavljanja skupnega namena strank, ne pritrjuje toženčevi tezi, da je bilo predmet prodaje poleg gostinskega lokala tudi sporno stanovanje.

10. Pretežni del pritožbenih navedb se nanaša na nestrinjanje z dokazno oceno dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo pogodbeno voljo strank ob sklepanju pogodbe ter okoliščin po sklenitvi pogodbe. Toženec torej očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, na podlagi katerega je sodišče uporabilo določbo drugega odstavka 82. člena OZ. Sodišče je skupno dokazno oceno o vsebini pogodbene volje strank izdelalo na podlagi presoje teksta Pogodbe in Dodatka, presoje izpovedb strank in prič ter pisnih izjav prič. Sodišče je ustrezno pojasnilo zakaj pisna izjava priče L.Z. z dne 5. 3. 2013 ni verodostojna. Priča je na zaslišanju pojasnila v kakšnih okoliščinah je izjavo podpisala. Izpovedbo priče je sodišče dovolj prepričljivo in skrbno ocenilo, zlasti tudi v povezavi z izpovedbo priče A.R.2, ki je kot solastnica tudi podpisala sporni Dodatek. Njuni izpovedbi potrjujejo izjave in izpovedbe prič in zgolj dejstvo, da je neka priča sorodnik ali prijatelj pravdne stranke, še ne more pomeniti, da priča ne more biti v svoji izpovedbi resnicoljubna, torej subjektivno nepristranska. Tudi sodišče druge stopnje v izpovedbah in izjavah prič ni našlo okoliščin, na podlagi katerih bi lahko presodilo, da so izpovedbe neverodostojne. Priče so izpovedovale oziroma izjavljale tudi o dejstvih, ki jih toženec ni prerekal, in ki dejansko niso sporna, vendarle pa dodatno dokazujejo verodostojnost izpovedb in izjav: da so pravni predniki tožnikov v spornem stanovanju vseskozi prebivali in ga imeli v posesti na nespremenjen način kot pred sklepanjem sporne pogodbe in dodatka, da je A.R.2 v letu 2003 izvršila večjo prenovo stanovanja, da je bilo stanovanje v uporabi A.R.1 vse do leta 2009, ko je toženec na vrata stanovanja namestil ključavnico. Verodostojnost izpovedb prič in izjav ne omaja niti izpovedba toženca. Zaslišan je izpovedal zgolj to, da je bilo ob sklepanju pogodbe L.Z. pri odvetniku pojasnjeno, da mora biti gostinski lokal najprej odmerjen. V nadaljevanju pa je v svoji izpovedbi le dodal, da je bilo takrat prodajalki tudi rečeno, da bo prodala tudi stanovanje. Toženec ni niti v trditvah niti v izpovedbi pojasnil zakaj v nobenem listinskem dokazu ni navedeno, da je predmet prodaje tudi stanovanje, medtem ko so gostinski prostori celo natančno opisani, z navedbo opreme. Tudi toženčeva izpovedba je v izpodbijani sodbi ustrezno ocenjena ter je del skupne dokazne ocene.

11. Sodišče je ob ugotavljanju pogodbene volje strank ustrezno upoštevalo tudi okoliščine po sklenitvi Pogodbe in Dodatka, ki jih je ugotovilo bodisi kot nesporne ali z oceno izpovedb in izjav prič in strank. Pravdne stranke so v pogodbi zapisale, da bo kupec prevzel kupljene nepremičnine takoj po sklenitvi pogodbe ter da mu bodo prodajalke takoj izročile ključe. Ob pritožbeno nespornem dejstvu, da je stanovanje ostalo po sklenitvi Pogodbe in Dodatka v posesti prodajalk, medtem, ko je bil gostinski lokal takoj prevzet v posest s strani toženca ter ob izostanku kakršnih koli trditev toženca, ki bi utemeljevale takšno stanje, ni najti razumske razlage, zakaj o izpraznitvi ali o nadaljnji posesti prodajalk na spornem stanovanju ni bilo ničesar dogovorjeno ter zakaj toženec vse do leta 2009 glede stanovanja ne zatrjuje niti ene dejanske okoliščine, ki bi utemeljevala, da je uporabo stanovanja tožnikom dopuščal na podlagi dogovora o uporabi. Ugotovljene okoliščine tudi sodišču druge stopnje ne dopuščajo drugačnega zaključka, kot, da si niti toženec ni pravilno razlagal parcelacije nepremičnine, s katero je bila prej enovita parcela razdeljena v tri dele, ter da je dejstvo, da je tudi sporno stanovanje formalno del parc. št. …./2 in je zato v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik tako na lokalu kot na stanovanju, izvedel šele kasneje.

12. Ugotovljene konkretne okoliščine (ob sklepanju Pogodbe in Dodatka ter po njem) omogočajo edino logičen in izkustveno sprejemljiv zaključek, da so bile tudi prodajalke prepričane, da je potrebno gostinski lokal geodetsko odmeriti ter, da so z Dodatkom prenesle v last toženca gostinski lokal, ki je šele s parcelacijo dobil samostojno parc. številko. Sodišče druge stopnje ne more soglašati s tezo toženca, da so bile prodajalke po izvršeni parcelaciji seznanjene oziroma da so morale vedeti, da parc. št. …./2 zajema poleg gostinskega lokala tudi stanovanje. Vpogled v odločbo geodetske uprave, s katero je bila izvršena parcelacija prej enovite parc. št. …. v tri nove parc. št,. potrjuje trditve tožnikov, da niti natančen pregled izvedene parcelacije ne omogoča zaključka, da je sporno stanovanje del parcele, na kateri se nahaja gostinski lokal. Zato so prepričljivo dokazane trditve tožnikov, da prodajalke niso razumele parcelacije in se niso zavedale, da je del parc. št. …./2 tudi stanovanje ter, da prodajalke ne bi nikakor pristale na sklenitev Pogodbe in Dodatka z vsebino, po kateri bi sporno stanovanje prešlo v last toženca.

13. Ugotovljeno dejansko stanje je sodišče pravilno subsumiralo pod določbo 16. člena OZ. Ker gre v primeru nesporazuma za neobstoječ pravni posel oziroma, ki pravno sploh ne obstaja in ne povzroči nikakršnih pravnih učinkov, ga konstitutivno ni mogoče razveljaviti. Možna je le deklaratorna ugotovitev ničnosti pogodbe oziroma posamezne določbe. Ker je nična pogodba nična sama po sebi, oziroma je nično posamezno določilo nične pogodbe, v konkretnem primeru v delu, ki se nanaša na sporno stanovanje, ni treba ničnosti posebej sodno oblikovati, kar pomeni, da tožnikom ni treba postaviti zahtevka na ugotovitev ničnosti. Sodišče je ugotovilo ničnost kot predhodno vprašanje. Ničnostno določilo pogodbe torej ne ustvarja nobenih pravnih posledic, zato lastninska pravica prodajalk na stanovanju z ničnostnim določilom pogodbe ni mogla biti odsvojena. Odsvojiteljice so še vedno lastnice oziroma so lastniki tožniki kot njihovi pravni nasledniki. Tožnikom kot pravnim naslednikom prodajalk zato pripadajo vsi zahtevki za varstvo njihove lastninske pravice. Mednje sodi tudi zahtevek, da se ugotovi njihova lastninska pravica na spornem stanovanju. Glede na obrazloženo pritožba neutemeljeno očita, da je tožbeni zahtevek nesklepčen. Drži sicer pritožbena navedba, da bi tožniki lahko vložili tudi izbrisno tožbo. Sodišče druge stopnje je v drugem razveljavitvenem sklepu opozorilo na morebitno uporabo določb Obligacijskega zakonika, ki opredeljujejo nesporazum oziroma posledično neobstoječ pravni posel, zato ne gre za uporabo pravne podlage, na katero se nobena pravdna stranka ni sklicevala in je tudi pritožnik v pritožbi ni navajal. Sodišče druge stopnje je v okviru uporabe materialnega prava slednje le natančneje pojasnilo. Pri tem je upoštevalo tudi sodno prakso glede zahtevkov, ki jih ima na voljo stranka nične pogodbe.2 Ravno takšen zahtevek uveljavljajo v obravnavani zadevi tožeče stranke. Ker glede uporabe materialnega prava sodišče ni vezano na trditve strank (tožniki so svojo trditveno in dokazno bazo pretežno materialno pravno argumentirali z institutom priposestvovanja), ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo razpravno načelo. Slednje se nanaša na dejstva in zanje ponujene dokaze. Na morebitno uporabo določb OZ, ki opredeljujejo nesporazum ter njegove pravne posledice, pa je opozorilo sodišče druge stopnje, z napotkom na uporabo 16. člena OZ.

14. Nadalje ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni zaslišalo prič, katerih izjave je upoštevalo. Pregled spisa pokaže, da zaslišanje priče ni bilo predlagano. Toženec je navedel, da naj sodišče po potrebi zasliši pričo D.Z., vendar takšen dokazni predlog ni ustrezno substanciran, zato sodišče s tem, ko te priče neposredno ni zaslišalo, ni kršilo določb postopka. Toženec zavrnitve tega dokaza tudi ni pravočasno grajal. 15. Delno pa je utemeljena pritožba glede odločitve o pravdnih stroških, ker pravilno opozarja, da je sodišče napačno priznalo tožnici nagrado za ponovljeni postopek. V skladu s 4. točko opombe 3 ZOdvT se v primeru vrnitve zadeve na nižjo stopnjo, nagrada za postopek všteje v nagrado za ponovljeni postopek. To pomeni, da je utemeljeno priznana le ena nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je zato od pravilno odmerjenih pravdnih stroškov odštelo znesek 1.329,10 EUR (dve nagradi za postopek s pripadajočim DDV), zato so tožniki upravičeni do povrnitve pravdnih stroškov v znesku 5.010,50 EUR.

16. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo neutemeljeno pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (določba 353. člena ZPP).

17. Ker je toženec s pritožbo uspel le v manjšem delu stroškovne odločitve, sam trpi pritožbene stroške (154. člen ZPP), odgovor na pritožbo tožnikov pa ni pripomogel k obravnavi pritožbe, zato tožniki sami nosijo svoje pritožbene stroške (določba 155. člena ZPP).

1 1. člen Kupoprodajne pogodbe glasi: "Pogodbeni stranki ugotavljata, da je prodajalka lastnica nepremičnin, vpisanih pri vl. št. k.o.S. B. kot z.k. telo 2, ki predstavlja hišo in gospodarsko poslopje v S. B., stoječo na parc. št. …. stavba, do 1/2. V naravi predstavljajo te nepremičnine tudi dokončani prizidek za vzhodni strani stanovanjske hiše ob glavni cesti M. - C., v katerem je urejen, popolnoma opremljen gostinski lokal v izmeri cca. 120 m2, ki predstavlja prostore po seznamu in izmerah, ki je priloga te pogodbe. K temu prizidku spada tudi vrt v izmeri cca. 60 m2". 2. člen glasi: "Prodajalka Z.L. proda, kupec K.D. pa kupi nepremičnine, navedene v 1. členu te pogodbe ter prodajalka dovoljuje, da se po geodetski odmeri v členu 1 opisanega prizidka ta nepremičnina odpiše od vl. št. ... k.o. S. B. kot z.k. telo 2 ter pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica za osebo z imenom K.D. …". 2. člen dodatka glasi: "Prodajalka Z.L. in hčerki R.A.1 in R.A.2 kot solastnici nepremičnin, vpisanih pri vl. št. .. k.o. S. B., vsaka do 1/4 kot nesporno ugotavljajo in se strinjajo ter jim je v naravi poznano, da predstavlja 1/2 idealnega deleža Z.L. prizidek na vzhodni strani stanovanjske hiše, vpisane pri vl. št. ... k.o. S. B., ki predstavlja gostinski lokal z opremo v izmeri 266 m2 ter gostinski vrt v izmeri 226 m2, kar sedaj predstavlja, po novo opravljeni odmeri in parcelaciji parc. št. …./2, za katero udeleženke te pogodbe dovoljujejo, da se odpiše od vl. št. ... k.o. S. B. … ter pri tem vložku vknjiži lastninska pravica za kupca z imenom K.D. …". 2 II Ips 269/2015 - Iz dejstva, da nična pogodba ne ustvarja nikakršnih s pogodbo predvidenih posledic, logično izhaja, da lastninska pravica z ničnim poslom ni mogla biti odsvojena. Odsvojitelj je tako še vedno lastnik ter mu zato pripadajo vsi zahtevku za varstvo njegove pravice. Tako lahko zahteva naj se ugotovi njegova lastninska pravica.