Jedro

V obravnavani zadevi ni podlage za odločitev na podlagi druge alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP, torej za odstop zadeve v reševanje Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Postopek za prekinitev prestajanja kazni zapora teče oziroma je tekel v skladu z določbami ZIKS-1, v tej zadevi pa se obravnava prva in nato druga zahteva za obravnavo kršitev pacientovih pravic tožniku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, št. 021-26/2015-2 z dne 19. 6. 2015 v zvezi s popravnim sklepom, št. 021-26/2015-4 z dne 30. 6. 2015 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic odločila, da se zahteva za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic pacienta A.A. odstopi v reševanje Ministrstvu za pravosodje RS, Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Iz obrazložitve izhaja, da je predsednica komisije ugotovila, da je za pritožbene očitke, ki se nanašajo na vodstvo ZPKZ Maribor, pristojno Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, saj je pristojnost Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic opredeljena v 66. členu Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP). Komisija za varstvo pacientovih pravic bo zadevo odstopila v reševanju pristojnemu organu, ko bo sklep pravnomočen. S popravnim sklepom z dne 30. 6. 2015 je bil popravljen uvod prej navedenega sklepa, v katerem je bilo napačno navedeno ime tožnika, s popravnim sklepom pa je bila ta napaka odpravljena.

2. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je dne 4. 3. 2015 v skladu s poukom o pravnem sredstvu v zapisniku o ustni obravnavi z dne 17. 2. 2015 naslovil pritožbo na Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic pri Ministrstvu za zdravje iz pritožbenega razloga nespoštovanja dogovora s strani izvajalca zdravstvenih storitev. Od izvajalca zdravstvenih storitev, to je X., je zahteval, da mu sporoči, kateri njihov zdravnik, ki dela v ambulanti ZPKZ Maribor, je kljub dvema diagnozama specialistov v zavodu podal mnenje, da trenutno še lahko nadaljuje s prestajanjem kazni zapora. Na ustni obravnavi je namreč zahteval, da predstojnik območne enote razišče, kateri od njihovih zdravnikov, ki delajo v ambulanti ZPKZ Maribor, je v njegovo zdravstveno kartoteko vpisal, da boluje za diabetično polinevropatijo. Ta diagnoza je navedena in vpisana dne 27. 12. 2013, ko naj bi bila odrejena terapija, vpis pa nima navedbe, kateri zdravnik je vpisal diagnozo in ne zdravila, ki naj bi ga prejemal. Ne strinja se z izpodbijanim sklepom, ki je bil izdan po treh mesecih in vztraja pri svoji zahtevi, da se mu razkrije ime zdravnika in da se ugotovi, kdo je vpisal lažen podatek, da je bila diagnoza diabetična polinevropatija pri njem postavljena že 27. 12. 2013. Ne strinja se s tem, da bi bila zadeva, ki je izključno zdravstvene narave, odstopljena Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki nima s tem ničesar. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in navaja, da je zahtevo za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic odstopila v reševanje Ministrstvu za pravosodje, saj je za pritožbene očitke, ki se nanašajo na vodstvo ZPKZ, pristojno Ministrstvo za pravosodje in ne Komisija za varstvo pacientovih pravic.

4. Tožeča stranka se v odgovoru na odgovor na tožbo s takšnim stališčem ne strinja. Navaja, da se pritožbeni očitki ne nanašajo na ZPKZ Maribor, temveč na postopek zdravnika B.B., ki je zdravnik v ambulanti zdravstvenega doma X. 5. Tožba je utemeljena.

6. ZPacP določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti. Namen tega zakona je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem (1. člen ZPacP).

7. Ta zakon ureja tudi pravico do obravnave kršitev pacientovih pravic. Pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, določene s tem zakonom, ima pravico do obravnave kršitev v naslednjih postopkih, ki jih ureja ta zakon: - prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve in - druga obravnava kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (prvi odstavek 47. člena ZPacP).

8. Prva obravnava kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev se začne po prvi zahtevi zaradi domnevno neustreznega odnosa oziroma neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe (59. člena ZPacP). Pristojna oseba lahko prvi zahtevi v celoti ugodi, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu; napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo, pristojni državni organ ali najbližjega zastopnika, če se zahteva nanaša na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali pravic, ki jih ta zakon ne ureja; postopek ustavi, če pacient zahtevo umakne ali pisno povabi pacienta na ustno obravnavo iz 62. člena tega zakona (prvi odstavek 61. člena ZPacP). Pristojna oseba lahko na ustni obravnavi opravi pogovor s pacientom; pogovor z udeleženim zdravstvenim delavcem, ki lahko pojasni okoliščine obravnavane kršitve; pogovor z drugim strokovnjakom, ki ima znanje s področja obravnavane kršitve in bi lahko pomagal razjasniti okoliščine, pomembne za odločitev in pregled zdravstvene ali druge dokumentacije (prvi odstavek 62. člena ZPacP).

9. O poteku ustne obravnave se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so na ustni obravnavi sodelovali (drugi odstavek 62. člena ZPacP). Na obravnavi lahko pristojna oseba s pacientom sklene dogovor o načinu rešitve spora (tretji odstavek 62. člena ZPacP). Dogovor o načinu rešitve spora se lahko sklene zlasti o: ustnem ali pisnem opravičilu; povračilu nepotrebnih stroškov ali druge škode v vrednosti do 300,00 €; pridobitvi drugega mnenja; ponovitvi, dopolnitvi ali opravi zdravstvene storitve, če je bila izvedena neustrezno; predlogu uvedbe internega ali zunanjega strokovnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo strokovni nadzor v zdravstvu ali o predlogu uvedbe postopka ugotavljanja obravnavane kršitve varstva osebnih podatkov (četrti odstavek 62. člena ZPacP). Če dogovor o načinu rešitve spora ni sklenjen, se to navede v zapisniku. Pristojna oseba v tem primeru pacienta pouči o možnosti vložitve zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (šesti odstavek 62. člena ZPacP).

10. Druga obravnava kršitve pacientovih pravic se opravi pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (64. člen ZPacP). V postopku z zahtevo za drugo obravnavo pred komisijo se subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače (65. člen ZPacP). Komisija je pristojna za odločanje o drugi zahtevi zaradi: nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve; zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve ali če izvajalec zdravstvenih storitev kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel (prvi odstavek 66. člena ZPacP). Druga zahteva se vloži pisno ali ustno na zapisnik (tretji odstavek 66. člena ZPacP).

11. Če predsednik komisije ugotovi, da je druga zahteva nerazumljiva ali nepopolna, pozove pacienta, da drugo zahtevo v osmih dneh dopolni ali popravi. Če pacient druge zahteve v roku ne dopolni ali nepravilnosti ne odpravi, ali če je zahteva anonimna ali prepozna, predsednik komisije s sklepom drugo zahteve zavrže (prvi zahtevek 69. člena ZPacP). Predsednik komisije v petnajstih dneh od prejema popolne druge zahteve s sklepom drugo zahtevo zavrže če: pacient predhodno ni vložil prve zahteve ali če o zadevi teče sodni ali upravni postopek; zadevo odstopi pristojnemu organu, če reševanje druge zahteve ni v pristojnosti komisije in o tem obvesti pacienta ali zadevo vzame v obravnavo in skliče pripravljalni narok (drugi odstavek 69. člena ZPacP).

12. Po opravljenem pripravljalnem naroku in če ne pride do sklenitve poravnave oziroma sporazuma v postopku mediacije, se opravi obravnava druge zahteve v senatni obravnavi. O zahtevi odloči senat po obravnavi, ko lahko zahtevi delno ali v celoti ugodi ali jo zavrne (drugi odstavek 78. člena ZPacP). Zoper odločbe in sklepe senata, s katerimi se postopek obravnave druge zahteve konča, ni pravnih sredstev, lahko pa se uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu (drugi odstavek 79. člena ZPacP).

13. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi druge alinee drugega odstavka 69. člena ZPacP z obrazložitvijo, da je bila zahteva za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic odstopljena Ministrstvu za pravosodje, Upravi za reševanje kazenskih sankcij, ker njeno reševanje ni v pristojnosti komisije. Tožnik s tožbo, vloženo v tem upravnem sporu, temu nasprotuje.

14. Kot izhaja iz podatkov spisa je bila zahteva za prvo obravnavo v predmetni zadevi vložena dne 17. 1. 2015 in 2. 2. 2015, te pa tožena stranka sodišču ni predložila niti po dodatnem pozivu, zato je sodišče v zadevi odločilo brez teh listin (tretji odstavek 38. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

15. Ustna obravnava prve zahteve je potekala dne 17. 2. 2015 v splošni ambulanti Zavoda za prestajanje kazni zapora. V zvezi s tem je bil sprejet dogovor, kot sledi: „Glede na potek razprave je s strani pacienta izpostavljeno pomanjkljivo obveščanje s strani lečečih zavodskih zdravnikov o njegovem zdravstvenem stanju in v tem pogledu bo vodstvo OE SZV z lečečimi zdravniki izvršilo pogovor kljub dejstvu, da je v zdravstveni kartoteki že z dne 27. 12. 2013 jasno navedena diagnoza diabetična polinevropatija, v skladu s tem pa je bila odrejena ustrezna terapija. Glede na problem zavrnitve prošnje za prekinitev prestajanja kazni zapora s strani Uprave za izvrševanja kazenskih sankcij RS, ki se je opirala tudi na mnenje enega od lečečih zdravnikov, se tožniku še enkrat obrazloži ustaljen postopek za pridobitev izvedenskega mnenja, ki bi v tem primeru bilo edino merodajno za končno presojo upravičenosti njegove prošnje. Glede na pacientove izvide vsekakor obstajajo objektivni dokazi o zapletenem poteku sladkorne bolezni in pridruženih boleznih in izvidov specialistov drugih strok nikakor ne zanikamo. Zahtevo za izvedensko mnenje bo g. A.A. podal na upravo ZPKZ Maribor, vodstvo OE SZV pa se zavezuje, da ga bo v primeru kakršnihkoli drugih možnosti ustrezno in pravočasno obvestilo do 25. 2. 2015“.

16. Dne 6. 3. 2015 je tožnik vložil pritožbo, katera je po vsebini zahteva za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic. To zahtevo je vložil, ker dogovor v postopku ni bil realiziran oziroma izpolnjen. Navaja, da je bila njegova zahteva, da predstojnik opravi razgovore z vsemi zdravniki, ki delajo v zavodski ambulanti, in da mu sporoči, kateri zdravnik je podal mnenje, da ugotovi, kateri zdravnik je dne 27. 12. 2013 vpisal diagnozo diabetična polinevropatija in da ugotovi vzrok nasprotij glede vpisa te diagnoze.

17. Zahteva za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic je bila torej vložena zaradi tožnikove trditve o nespoštovanju dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve, podlaga za to pa je v drugi alineji prvega odstavka 66. člena ZPacP. Tožnik v tožbi navaja, da so njegove zahteve „izključno zdravstvene narave“, zato se ne strinja s tem, da se zadeva odstopi Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.

18. Sodišče temu pritrjuje. Po obrazloženem v obravnavani zadevi ni podlage za odločitev na podlagi druge alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP, torej za odstop zadeve v reševanje Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Postopek za prekinitev prestajanja kazni zapora teče oziroma je tekel v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), v predmetni zadevi pa se obravnava prva in nato druga zahteva za obravnavo kršitev pacientovih pravic tožniku. Zgoraj je navedeno, kako je tožnik drugo zahtevo oblikoval in kakšen dogovor je bil na podlagi obravnave prve zahteve sklenjen. Ker tožnik z realizacijo tega dogovora ni zadovoljen, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 66. člena ZPacP vložil drugo zahtevo. Za odločanje o drugi zahtevi kršitve pacientovih pravic pa je pristojna Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, ki mora o tem odločiti v senatni obravnavi v skladu z 78. členom ZPacP in torej zahtevi v celoti ali delno ugoditi ali pa jo zavrniti.

19. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljen zakon, to je določba druge alineje prvega odstavka 66. člena ZPacP, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) odločiti o tožnikovi zahtevi za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic v skladu z 78. členom ZPacP.