Jedro

Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes za vpogled v spis in prepis listin in ta dejstva okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Tega pa predlagateljica ni storila.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se sklep z dne 21. 1. 2014 spremeni tako, da se predlog M. S., B., za dovolitev pregleda in prepisa spisa In 66/2011 Okrajnega sodišča v Radovljici zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo: „M. S., B., se dovoli pregled in prepis spisa In 66/2011 Okrajnega sodišča v Radovljici.“

2. Zoper navedeni sklep vlaga dolžnika po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter sklep z dne 13. 10. 2014 razveljavi. Priglaša tudi pritožbene stroške. Dolžnik se ne strinja z izdanim sklepom. Predlagateljica ni izkazala upravičene koristi v smislu 150. člena ZPP. V predmetnem postopku je nepremičninska že končana, saj je bil dne 25. 9. 2014 izdan sklep o izročitvi kupcu. Vse podatke bi lahko predlagateljica pridobila z vpogledom v zemljiško knjigo, ki je javna. Niti dolžnik niti T. J., ki ni več lastnica, kot je tudi že razvidno iz zemljiške knjige, namreč nista nepremičnine prodajala preko posrednikov. Nikogar ne zanima, za koliko je bila nepremičnina ocenjena v tem postopku ali karkoli drugega iz tega spisa. Stvar prodaje je stvar dogovora z lastniki nepremičnine. Nepremičnina je bila na dražbi prodana in vsa bremena se brišejo uradoma. Izvršba pa se ustavi. To z novim lastnikom ali kupcem nima nič.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V tej zadevi ni sporno, da predlagateljica ni imela položaja stranke v tem sodnem postopku, v katerem je zaprosila za pregled spisa. Prav tako ni imela položaja udeleženca postopka v smislu 16. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes za vpogled v spis in prepis listin in ta dejstva okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Tega pa predlagateljica ni storila. Predlagateljica v svojem predlogu ne navede, kdo je tisti nepremičninski agent, ki prodaja nepremičnine, ki so bile predmet tega izvršilnega postopka, kdo je prodajalec teh nepremičnin in komu je izrazila svojo ponudbo za nakup. Še manj pa je te svoje trditve izkazala s kakršnimikoli listinami. V kolikor predlagateljica zatrjuje, da bo z vpogledom v spis pridobila podatke o dejanski vrednosti nepremičnin, to je z vpogledom v cenilno poročilo, je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam, da je cenilno poročilo izdelano le za potrebe tega izvršilnega postopka in ni namenjeno tretjim osebam. Drži tudi pritožbena trditev, da je višina dejanske hipoteke razvidna iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga (primerjaj 1. člen Zakona o zemljiški knjigi, ZZK). Predlagateljica tudi ni izkazala upravičenega interesa za vpogled v spis iz razloga, da bi ugotovila, ali bo upnik v celoti poplačan. Kakšen je upravičen interes za ugotovitev predlagateljice, ali bo upnik v celoti poplačan s prodajo spornih nepremičnin, predlagateljica niti ne navede, saj drži pritožbena trditev, da se pri nepremičnini, ki je na dražbi prodana, briše v skladu s 1. točko 89. člena ZZK tudi zaznamba izvršbe na nepremičnini.

5. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi dolžnice ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

6. Dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka, saj gre za naključje, ki je njej primerilo (156. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).