Jedro

Glede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnikov, da izda začasno odredbo, s katero bi: - dolžniku kot direktorju prvega upnika prepovedalo razpolagati z denarnimi sredstvi prvega upnika na TRR odprtem pri N. d.d., ter na depozitnih računih in drugih računih, odprtih pri navedeni banki, kakor tudi odrejati kakršnekoli transakcije na teh računih; - dolžnikovemu dolžniku N. d.d., PE L.Š.B. prepovedalo izvršiti nalog ali odredbo odrejeno za razpolaganje z denarnimi sredstvi prvega upnika s strani dolžnika; - dolžniku še prepovedalo storiti karkoli, kar bi povzročilo škodo upnikoma; - dolžniku izreklo denarno kazen za primer, da se dolžnik ne drži prepovedi odrejenih s začasno odredbo.

Hkrati je zavrnilo predlog upnikov, da izda začasno odredbo, s katero bi: - dolžniku kot direktorju prvega upnika prepovedalo odtujiti in obremeniti nepremičnine slednjega v k. o. Z.Š. in prepoved zaznamovati v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani; - dolžniku prepovedalo razpolagati z denarnimi sredstvi na svojem osebnem transakcijskem računu odprtem pri N. d.d. ter drugih računih odprtih pri katerikoli banki na območju RS, - dolžnikovemu dolžniku pa prepovedalo izvršiti dolžnikov nalog ali odredbo za razpolaganje z denarnimi sredstvi na njegovih osebnih računih.

Upnikoma je še naložilo povrniti dolžniku stroške tega postopka.

Zoper sklep sta se upnika pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je bila vročena dolžniku, ki je odgovoril, da pritožba ni utemeljena in predlagal, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu, izhaja, da sta upnika še pred uvedbo sodnega postopka predlagala izdajo predmetnih začasnih odredb, s katerimi sta želela zavarovati svoje denarne in nedenarne terjatve napram dolžniku. V predlogu za izdajo začasne odredbe prvi upnik zatrjuje in dokazuje, da ima napram dolžniku denarno terjatev na vrnitev sredstev, ki jih naj bi kot njegov direktor neutemeljeno prenakazal z njegovega transakcijskega računa na svoj osebni transakcijski račun. Hkrati pa še zatrjuje nedenarno terjatev proti dolžniku na prepoved opravljanja zanj škodljivih poslov. Druga upnica pa trdi, da ima kot družbenica prvega upnika nedenarno terjatev na izključitev dolžnika kot družbenika iz prvega upnika. Zatrjuje pa še denarno terjatev do dolžnika iz naslova odškodovanja vrednosti njenega deleža v prvem upniku.

Postopek za izdajo začasne odredbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Glede na določbe ZIZ sodišču prve stopnje praviloma v fazi odločanja o predlogu za izdaje začasne odredbe ni potrebno izvajati kontradiktornega postopka. Predvideno namreč je, da naj bi se o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo zgolj na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predloga, torej brez sodelovanja dolžnika. To pomeni, da v kolikor sodišče presodi, da predlog ni utemeljen ga s sklepom zavrne. Če ugotovi, da je predlog utemeljen, pa prav tako brez sodelovanja dolžnika s sklepom izda začasno odredbo. V tem primeru bo dolžnik imel možnost vložiti proti sklepu o začasni odredbi ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje (58. člen ZIZ), pri čemer je v 57. členu predpisano, da mora pred tem ugovor poslati upniku v odgovor. Iz navedenega izhaja, da je predvideno, da postopek šele v fazi obravnavanja ugovora postane kontradiktoren.

V predmetnem primeru pa prvostopenjsko sodišče ni ravnalo v smislu zgoraj navedenega, saj se je odločilo, da bo kontradiktorni postopek začelo že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, saj je predlog poslalo dolžniku v odgovor. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje samo po sebi ni nepravilno. Nepravilno pa je nadaljnje ravnanje sodišča prve stopnje, ko kontradiktornega postopka ni izvedlo dosledno. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je dolžnik podal odgovor, v katerem je nasprotoval izdaji začasne odredbe in predložil dokaze (listine), iz katerih naj bi izhajalo, da predpisani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe ne obstojijo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, s katerim je zavrglo in zavrnilo predlog upnikov, izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev izrecno oprlo na trditve in dokaze, ki jih je v odgovoru podal dolžnik. Pri tem pa pred izdajo izpodbijanega sklepa upnikov ni seznanilo z dolžnikovim odgovorom, niti jima ni dalo možnost nanj odgovoriti, kar je v nasprotju z določbo 1. odst. 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. S takšno nedosledno izvedbo kontradiktornega postopka je sodišče prve stopnje upnikoma vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je odločitev oprlo na stališča in dokaze dolžnika, ne da bi omogočilo upnikoma, da se opredelita do njih. S tem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na kar pravilno opozarjata pritožnika.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba tudi pravilno opozarja, da je v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, prišlo še do bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da upnika nista izkazala obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe, ki jih predpisuje določba 272. člena ZIZ, ni pa podalo relevantnih razlogov za takšen zaključek, zaradi česar izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč ni podalo nobenih razlogov, na podlagi katerih naj bi ugotovilo, da ni izkazana verjetnost obstoja terjatev upnikov, niti nevarnosti, da bodo brez izdaje začasne odredbe terjatve onemogočene ali otežene.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dosledno izpeljati kontradiktorni postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških upnikov in dolžnika je pritožbeno sodišče po določbi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.