Jedro

Splošno načelo povrnitve stroškov po uspehu, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, v tem postopku ni uporabljivo. Ker je bil postopek izveden v skupnem interesu za varstvo koristi otrok, tako predlagatelja kot tudi nasprotnih udeležencev, udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka. Izvedba dokaza z izvedencem je bila v konkretnem primeru potrebna zaradi varstva koristi mladoletnih otrok nasprotnih udeležencev. Tudi če predlagatelj tega dokaza ne bi predlagal, bi ga moralo sodišče prve stopnje izvesti po uradni dolžnosti. Zato je glede na skupni interes udeležencev prav, da udeleženci postopka krijejo strošek izvedenine, ki spada med skupne stroške udeležencev postopka, po enakih deležih. Predlagatelj tako krije svoje stroške postopka ter polovico skupnih stroškov postopka, drugo polovico skupnih stroškov po krijeta nasprotna udeleženca. Ker sta bila nasprotna udeleženca oproščena plačila stroškov sodnega postopka, bo ta del izvedenine plačan iz proračuna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana V. točka izreka sklepa spremeni tako, da predlagatelj in nasprotna udeleženca krijejo vsak svoje stroške postopka, skupne stroške postopka pa krijejo predlagatelj in nasprotna udeleženca po enakih deležih.

II. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom v uvodu navedenega sklepa odločilo, da predlagatelj krije 70 % nepravdnih stroškov nasprotnih udeležencev, ki jih je dolžan vrniti v sredstva brezplačne pravne pomoči Okrožnega sodišča Krško, ter 100 % skupnih stroškov, ki so nastali v tem postopku. Sklenilo je še, da bo o višini stroškov odločilo s posebnim sklepom (V. točka izreka).

2.Zoper takšno odločitev se zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj.

3.Meni, da sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo vseh okoliščin konkretnega primera, zlasti pa namena postopka, interesa udeležencev in temeljnega cilja, ki se zasleduje v teh postopkih, to je varstvo koristi otrok. Predmetni nepravdni postopek je bil izveden zaradi varstva koristi mladoletne A. in mladoletne B. (v začetku tudi C.), kar pa je bilo v skupnem interesu tako predlagatelja, ki je organ socialnega varstva in je sprožil predmetni postopek v družbenem interesu zaščite in varovanja otrok, kot nasprotnih udeležencev, ki sta starša mladoletnih otrok. Zato ni utemeljeno, da predlagatelj krije omenjene stroške v takšni višini, kot je odločilo sodišče, temveč bi bilo potrebno upoštevati načelo stroškovne izenačitve tega bremena na način, da skupne stroške krijejo tako predlagatelj kot nasprotna udeleženca po enakih deležih ter vsak svoje stroške.

4.Pojasnjuje, da je predlagal odvzem in ustrezno namestitev mladoletnih otrok B., A. in takrat še mladoletnega C. Med postopkom je za mladoletno A. predlog spremenil, medtem ko je za mladoletno B. pri odvzemu vztrajal. Sodišče je za mladoletno A. sledilo predlogu predlagatelja, medtem ko je za mladoletno B. predlog za odvzem zavrnilo in po uradni dolžnosti izreklo ukrep nadzora starševske skrbi. Kljub temu, da je sodišče za enega otroka zavrnilo predlog predlagatelja za odvzem in je po uradni dolžnosti izreklo drug ukrep, je ugotovilo takšno ogroženost, da je bilo potrebno izreči ukrep, čeprav milejši.

5.3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

6.4. Pritožba je utemeljena.

7.5. Predlagatelj (Center za socialno delo ..., v nadaljevanju CSD) je predlagal, da se mladoletne otroke B., A. in C. odvzame nasprotnima udeležencema, jih namesti v zavod ter postavi pod skrbništvo. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja, ki je založil tudi predujem, izvedlo dokaz s postavitvijo sodne izvedenke za psihologijo mag. D. D. Predlog CSD za namestitev C. je bil s sklepom z dne 16. 10. 2023 zavrnjen, saj je med postopkom dopolnil 18 let. Kasneje je predlagatelj za mladoletno A. predlog spremenil in v okviru omejitve starševske skrbi predlagal nadzor nad izvajanjem starševske skrbi. Sodišče prve stopnje je za mladoletno A. v določenem obsegu za obdobje do njene polnoletnosti določilo nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, v določenem obsegu tudi za mladoletno B., delno pa je nasprotnima udeležencema glede mladoletne B. omejilo starševsko skrb v delu, ki se nanaša na urejanje obšolskih dejavnosti, glede vključevanja v organizirane počitniške dejavnosti in letovanja ter glede urejanja potrebne zdravstvene in strokovne pomoči, in je v tem obsegu mladoletno B. postavilo pod skrbništvo strokovne osebe CSD- ja.

8.6. O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen Zakona o nepravdnem postopku).

9.7. Splošno načelo povrnitve stroškov po uspehu, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, v tem postopku ni uporabljivo. Ker je bil postopek izveden v skupnem interesu za varstvo koristi otrok, tako predlagatelja kot tudi nasprotnih udeležencev, udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka. Izvedba dokaza z izvedencem je bila v konkretnem primeru potrebna zaradi varstva koristi mladoletnih otrok nasprotnih udeležencev. Tudi če predlagatelj tega dokaza ne bi predlagal, bi ga moralo sodišče prve stopnje izvesti po uradni dolžnosti. Zato je glede na skupni interes udeležencev prav, da udeleženci postopka krijejo strošek izvedenine, ki spada med skupne stroške udeležencev postopka, po enakih deležih. Predlagatelj tako krije svoje stroške postopka ter polovico skupnih stroškov postopka, drugo polovico skupnih stroškov po krijeta nasprotna udeleženca. Ker sta bila nasprotna udeleženca oproščena plačila stroškov sodnega postopka, bo ta del izvedenine plačan iz proračuna.

10.8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1 ustrezno spremenilo stroškovno odločitev, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

11.9. Iz zgoraj navedenih razlogov predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

(1) V nadaljevanju ZNP-1.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 101 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 176

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.