Jedro

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Davčni organ je torej tisti, ki je pristojen za izdajo odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ne občina, kot meni tožnik v tožbi. Navedeni organ pa ni pristojen za oprostitev plačila nadomestila. V kolikor bi bil navedenemu organu posredovan sklep o oprostitvi nadomestila, potem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 ne bi smel odmeriti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 v višini 19,98 EUR. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na 62. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ-84), po katerem mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. Zavezancu se višina nadomestila določi z upoštevanjem metode točkovanja, določene z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper (v nadaljevanju Odlok). Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožnik lastnik do 1/3 stanovanjskih površin, kar predstavlja 49,75 m2. V nadaljevanju obrazložitve odločbe prvostopenjski organ pojasnjuje izračun nadomestila.

2. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V odločbi pojasnjuje, da je v izreku prvostopenjske odločbe prišlo do pisne napake, ker sta bili navedeni parceli *248, in 492/8 k.o. ..., moralo pa bi pisati le parcela 248, zaradi česar je prvostopenjski organ tožniku izdal sklep o popravi pomote. Šlo je za očitno pisno napako, popravek napake pa ne vpliva na višino odmerjenega nadomestila, saj je bilo odmerjeno le za nepremičnino na naslovu ... parcela številka *248 k.o. ... Drugostopenjski organ še pojasnjuje, da davčni organ izdaja odločbo v skladu z določili 404. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Tožniku je bilo v okviru komunalne opremljenosti za nepremičnino upoštevanih skupaj 110 točk, pri čemer tožnik postavkam komunalne opremljenosti ne ugovarja. V pritožbi se sklicuje na težko finančno situacijo, ki pa ne more vplivati na drugačno odločitev, saj to ni predmet konkretnega odmernega postopka.

3. V tožbi se tožnik sklicuje na finančno nesposobnost plačila nadomestila. Meni, da je za obračunavanje nadomestila zadolžena Mestna občina Koper. Le ta je upoštevala oprostitev v letu 2011. Glede parcel pa pojasnjuje, da pritožbe ni podal, ampak le željo po informaciji, od kod podatek za upoštevanje parcele številka 492/8. Tožnik smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih iz obrazložitev odločb in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnik v vlogah z dne 16. 3. 2015 in 13. 4. 2015 še navaja, da se mu zdi nesprejemljivo in nelogično plačevanje nadomestila za nekaj, kar ni njegovo. Prilaga tudi kopije sklepov, s katerimi ga je Mestna občina Koper oprostila plačila nadomestila za leta 2015, 2014 in 2011. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Skladno z 404. členom ZDavP-2 izdaja odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti davčni organ na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Glede na navedeno določilo je torej davčni organ tisti, ki je pristojen za izdajo odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ne občina, kot meni tožnik v tožbi. Skladno z 15. členom Odloka pa je občina pristojna, da lahko zavezanca oprosti plačila nadomestila iz razlogov, ki so v 15. členu Odloka izrecno navedeni. Skladno z tretjim odstavkom 15. člena Odloka namreč o oprostitvi plačila nadomestila na podlagi zahtevka zavezanca v primerih iz drugega odstavka tega člena odloča župan Mestne občine Koper na predlog občinskega organa pristojnega za odmero nadomestila. Iz navedenega določila je torej razvidno, da lahko zavezanca oprosti plačila nadomestila župan Mestne občine Koper, taka odločitev pa je možna le, če zavezanec vloži zahtevek za oprostitev. V obravnavanem upravnem sporu pa se izpodbija odmerna odločba, ki jo je izdala Davčna uprava Republike Slovenije. Navedeni organ ni pristojen za oprostitev nadomestila. V kolikor bi bil navedenemu organu posredovan sklep o oprostitvi nadomestila, potem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 ne bi smel odmeriti. Tožnik pa v tožbi ne zatrjuje, da mu je bil tudi za leto 2010 izdan sklep o oprostitvi nadomestila. Priložil je le sklepe o oprostitvi za leta 2011, 2015 in 2014. 8. Tožnikove navedbe v zvezi s tem, da ni dolžan plačati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nekaj, kar ni njegovo, pa so premalo konkretizirane, da bi se lahko sodišče do njih opredelilo. Kot je razvidno iz drugostopenjske odločbe, pa je bilo upoštevano, da je prišlo v prvostopenjski odločbi do napake, ker je bila navedena še parcela 492/8 k.o. ..., vendar je bila ta napaka s popravnim sklepom z dne 15. 5. 2013 popravljena, ta parcela pa se pri izračunu ni upoštevala. Glede samega izračuna višine nadomestila pa sodišče ugotavlja, da tožnik temu v tožbi niti ne oporeka.

9. Ker sodišče nepravilnosti pri preizkusu izpodbijane odločbe ni našlo, je tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.