Jedro

V skladu z določbami 67. člena ZIZ lahko poda dolžnik predlog za nasprotno izvršbo, ko je izvršba že opravljena v treh mesecih od dneva, ko je izvedel razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek (3. odst. 67. člena ZIZ). Vendar si navedeno določbo ZIZ sodišče prve stopnje napačno razlaga. Spregledalo je namreč pomen trimesečnega subjektivnega roka, v katerem lahko dolžnik predlaga nasprotno izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 1.3.2006 kot preuranjeno in zato nedopustno.

Proti takšnemu sklepu se pravočasno pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu zaradi nepopolne oz. zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter absolutne kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožeča stranka že v tožbi navedla, da je Okrajno sodišče v Ajdovščini na predlog tožene stranke A.V. s.p. dne 4.2.2003 s sklepom o izvršbi opr. št. Ig 1 dovolilo izvršbo zoper tožečo stranko zaradi izterjave zneska 1.854.082,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter da je bil dne 28.2.2003 zoper tožečo stranko začet postopek prisilne poravnave in tako s tem dnem izvršilni postopek prekinjen. Kljub temu je banka nezakonito dne 28.2.2003, 4.3.2004 in dne 7.3.2004 na podlagi sklepa o izvršbi opravila rubež denarnih sredstev na transakcijskem računu tožeče stranke v višini 1.137.833,75 SIT in sicer dne 28.2.2003 znesek 63.333,75 SIT, dne 4.3.2003 znesek 19.500,00 SIT in dne 7.3.2003 znesek 1.055.000,00 SIT, kar izhaja tudi iz potrdila banke z dne 14.4.2005. Na podlagi potrjene prisilne poravnave je bil dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega znesek naveden v potrjeni prisilni poravnavi (1. odstavek 63. člena ZPPSL), saj se smejo po določilu 2. odstavka 64. člena ZPPSL izvršilni naslovi izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave. S tem, ko je banka opravila rubež denarnih sredstev v času, ko je bil izvršilni postopek po samem zakonu prekinjen, je bila tožena stranka neopravičeno obogatena na račun tožeče stranke, glede na to, da je bila tožeča stranka oproščena plačila zneska 728.598,97 SIT. Glede na navedeno, in ker tožena stranka navedenega zneska ni hotela vrniti, je tožeča stranka vložila tožbo na vrnitev preveč plačanega zneska. Sodišče si napačno razlaga določilo 67. člena ZIZ, da se tožba na vrnitev preveč plačanega zneska ne more vložiti pred potekom navedenih rokov. Drugi odstavek ZIZ določa, da lahko dolžnik vloži predlog za nasprotno tožbo v roku treh mesecev, odkar je izvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek. V primeru roka treh mesecev gre za subjektivni rok, enoletni rok za vložitev nasprotne izvršbe pa predstavlja objektivni rok. Trimesečni rok, ki v konkretnem primeru velja za tožečo stranko, je že potekel, saj je za razlog za nasprotno izvršbo tožeča stranka izvedela najkasneje, ko je postal sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici o potrditvi predlagane prisilne poravnave pravnomočen in je tako bila pravnomočno določena obveznost dolžnika oz. tožeče stranke do upnika oz. tožene stranke. Navedeni sklep je postal pravnomočen z dnem 11.9.2003, kar pomeni, da je trimesečni rok za vložitev nasprotne izvršbe potekel najkasneje dne 11.12.2003. Potrebno je razlikovati med subjektivnim in objektivnim rokom. Tek subjektivnega roka je odvisen od stranke, medtem ko tek objektivnega roka ni odvisen od stranke, ampak od nekega objektivnega dejstva, v konkretnem primeru konca izvršilnega postopka. S potekom subjektivnega roka, kot v konkretnem primeru, je tožeča stranka izgubila pravico do vložitve nasprotne izvršbe, medtem ko pravice do uveljavljanja svoje terjatve v pravdnem postopku ni izgubila. Glede na navedeno tožeča stranka lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdi. S tem, ko je sodišče tožbo tožeče stranke z dne 1.3.2006 zavrglo, je nepravilno in nezakonito ravnalo. Predlaga, da Višje sodišče v K. pritožbi v celoti ugodi ter izpodbijani sklep okrajnega sodišča v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek prvostopnemu sodišču, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov tožeče stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje drugostopne odločbe dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da je tožba tožeče stranke preuranjena in kot taka nedopustna, ker oba izvršilna postopka (opr. št. Ig 1 in In 2), ki ju omenja tožeča stranka in v katerih naj bi prišlo do neopravičene obogatitve pravnega prednika tožene stranke na račun tožeče stranke, še nista končana, ker še niso podane procesne predpostavke za vodenje pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navaja, da v skladu z določbami 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (dalje ZIZ) lahko poda dolžnik predlog za nasprotno izvršbo, ko je izvršba že opravljena, v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek (3. odstavek 67. člena ZIZ). Vendar pa si navedeno določbo ZIZ sodišče prve stopnje napačno razlaga. Spregledalo je namreč pomen trimesečnega subjektivnega roka, v katerem lahko dolžnik predlaga nasprotno izvršbo. Ta rok je sedaj tožeči stranki iztekel s potekom treh mesecev odkar je izvedela za razlog zanjo. Pritožba utemeljeno opozarja, da je navedeni subjektivni rok pričel teči s pravnomočnostjo sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. St 1, s katerim je bila sprejeta in potrjena predlagana prisilna poravnava. Glede na to, da je navedeni sklep o prisilni poravnavi postal pravnomočen 11.9.2003 (dokaz A7), je trimesečni subjektivni rok, ko je bilo mogoče vložiti nasprotno izvršbo potekel 11.12.2003. Z iztekom navedenega roka je sedaj tožeča stranka sicer izgubila pravico predlagati nasprotno izvršbo, ni pa izgubila pravice uveljavljati svojo terjatev v pravdnem postopku. Ker po izteku trimesečnega subjektivnega roka sedaj tožeča stranka ne more več vložiti nasprotne izvršbe, njena tožba ni preuranjena kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Iz navedenega razloga je zato pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.