Jedro

Ker ne gre za primer iz 1. - 4. točke 31. člena ZDSS-1, ko bi bila revizija dovoljena že po zakonu samem, višje sodišče pa je tudi ni dopustilo, je potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da ima tožnik pravico do za 3 % višjega dodatka za stalnost v Slovenski vojski vse od 4. 1. 2008 dalje in sicer iz naslova delovne dobe v JLA. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku pri plačah obračunati še dodatnih 3 % dodatka za stalnost od 1. 4. 2008 dalje in mu nato izplačati neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da Zakon o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 – 47/02) v 98 f. členu določa, da je višina dodatka za stalnost 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let. Vendar pa se je z začetkom obračunavanja plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 115/02) s 1. 8. 2008 višina tega dodatka zmanjšala. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče v izreku navedlo napačen odstotek. Zato predlaga, da se izrek sodbe spremeni in se od 1. 8. 2008 dalje določi dodatek za stalnost v višini 0,33 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let. 4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Na podlagi 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) je v premoženjskih individualnih sporih revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka), oziroma, če jo dopusti sodišče. V obravnavani zadevi revizije sodišče ni dopustilo, Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da ne gre za enega od primerov iz 1 - 4 točke 31. člena ZDSS-1, ko bi bila revizija dovoljena po zakonu samem.

7. Ker je sodišče druge stopnje ob izdaji svoje sodbe sklenilo, da se revizija ne dopusti, tožena stranka v času veljavnosti tega sklepa revizije ni mogla vložiti (sicer pa je bila tudi pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije pred Vrhovnih sodiščem zavrnjena).

8. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb 377. člena, v zvezi s členom 374. členom ZPP revizijo tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo.