Jedro

Z razlago 26. člena ZDen-B, ki bi upravičencu, ki je za zmanjšanje vrednosti nepremičnine izvedel šele po poteku roka iz tega člena - onemogočal vložitev zahtevka, se odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 4902-2/2013-27-BO z dne 12. 1. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v zvezi s pritožbo A. d.d. odpravila delno odločbo Upravne enote Maribor, št. 362-05-871/93/354 (7004) z dne 10. 4. 2013 in v izreku nadomestila z novo odločitvijo, ki glasi : I. Zahteva A.A., ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik B.B., ..., za izplačilo odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti v naravi vrnjene stanovanjske stavbe v ..., parc. št. 174, stavba v izmeri 222 m2 in dvorišče v izmeri 564 m2 ter parc. št. 182 - gospodarsko poslopje v izmeri 23 m2 obe k.o. ..., se zavrne. Pritožba A.A., se zavrne (II. točka izreka odločbe).

2. Upravna enota Maribor je kot prvostopenjski upravni organ v I., II. I. točki (pravilno I., II. in III. točka) izreka izpodbijane delne odločbe odločila, da se umrlemu upravičencu C.C. za zmanjšanje vrednosti stanovanjske stavbe v ..., par. 174 - stavba v izmeri 222 m2, dvorišče v izmeri 564 m2, parc. št. 182 gospodarsko poslopje v izmeri 23 m2 k.o. ..., določi odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe d.d. v višini 95.307,35 DEM. Zavezanka Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana je dolžna izročiti obveznice v tej višini skrbniku za posebni primer in prejemniku odvetniku B.B., 3 mesece po pravnomočnosti te delne odločbe, ter da se za skrbnika za posebni primer za denacionalizirano premoženje po pokojnem upravičencu C.C. postavi odvetnik B.B. 3. Zoper I. in II. točko izreka navedene delne odločbe Upravne enote Maribor, je vložila pravočasno pritožbo Slovenska odškodninska družba d.d., sedaj Slovenski državni holding d.d., ki je izpodbijal odločitev upravnega organa glede vprašanja roka za vložitev zahteve iz naslova manjvrednosti nepremičnine. Pritožbi Slovenskega državnega holdinga d.d., je tožena stranka ugodila in odpravila odločbo v izreku z nadomestitvijo nove odločbe, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Pritožbo je vložila tudi tožnica, ki jo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno.

4. Po pregledu predložene dokumentacije zadeve in po proučitvi pritožbenih navedb ter novejše sodne prakse, je tožena stranka kot pritožbeni organ ugotovila, da je v obravnavani zadevi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga je podal pritožnik Slovenski državni holding d.d., utemeljen. Po presoji tožene stranke v Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ni podlage za stališče in odločitev prvostopenjskega upravnega organa, da je vlagateljica A.A. iz ... podala predmetno zahtevo iz naslova odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti, pravočasno.

5. Ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-326/98 z dne 30. 9. 1998, s katerim je Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje novele ZDen-B, se je torej za tekoče zadeve 60 dnevni rok za vložitev zahtevka iz naslova odškodnine zaradi zmanjšanje vrednosti nepremičnin iztekel 5. 1. 1999. Ker ob začetku izvajanja ZDen-B navedena odločba ni bila izdana, bi morala vlagateljica A.A. zahtevek po 26. členu ZDen-B vložiti do vključno 5. 1. 1999, vendar pa iz dokumentacije zadeve ni razvidno, da bi bil tak zahtevek postavljen do vključno tega datuma, česar pa ne zatrjuje niti vlagateljica A.A. Tožena stranka je ugotovila, da je tovrstni zahtevek tožnica vložila z vlogo z dne 27. 3. 2007 št. 362-05-871/93-175, kar pomeni, da je zamudila materialno pravni prekluzivni rok, to pa ima za posledico izgubo same pravice. Iz navedenega razloga tožena stranka meni, da je prvostopenjski upravni organ zmotno in nepravilno ocenil, da je vlagateljica zahtevek iz naslova odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti v naravi vrnjene stanovanjske stavbe uveljavljala pravočasno in zakonito, zato je pritožbi Slovenskega državnega holdinga d.d. ugodila in odpravila odločbo v izreku z nadomestitvijo nove odločbe, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

6. Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu in navaja, da je tožena stranka napačno uporabila določbo 26. člena ZDen-B, saj 60 dnevni rok ni prekluzivne narave in je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, ko je odločila, da je tožnica prepozno zahtevala plačilo odškodnine za zmanjšanje vrednosti stanovanjske stavbe v ... Tudi sicer rok iz 26. člena ZDen-B velja samo za najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj in upravičence, ne pa tudi za vlagatelje, torej tožnico. V kolikor pa obvelja stališče, da je rok iz 26. člena ZDen-B prekluzivne narave, ki velja tudi za vlagatelje in s tem za tožnico, potem je vsekakor bistveno, kdaj je prišlo do spremembe vrednosti nepremičnine. Če je do spremembe vrednosti prišlo po tem, ko je že potekel rok iz 26. člena ZDen-B, stranki pripada odškodnina. Ker pa se v postopku sploh ni ugotavljalo, kdaj je prišlo do spremembe vrednosti nepremičnine, je toženka nepopolno ugotovila dejansko stanje in v posledici navedenega tudi napačno uporabila materialno pravo.

7. Odgovor na tožbo je podala stranka z interesom Slovenski državni holding d.d. in meni, da je odločitev tožene stranke pravilna. Rok za vložitev tovrstnih zahtevkov je po svoji naravi materialni prekluzivni rok in je določen v 26. členu ZDen-B. Stališče tožnice, da ne gre za prekluzivni rok, da ne velja za vlagatelja, pač pa le za najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj in upravičence, ni pravilno. Upravno sodna praksa je o tem vprašanju zavzela stališče, ki pritrjuje stališču Slovenskega državnega holdinga d.d. in sicer je bil rok za vložitev tovrstnih zahtevkov do 5. 1. 1999, pri čemer navaja sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 188/2014 z dne 22. 10. 2014. 8. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da je v konkretni zadevi dejansko stanje takšno, da je bilo za upravičenca C.C. šele z odločbo Oddelka za notranje zadeve Upravne enote Maribor št. 201-302/2014 z dne 21. 4. 2005 ugotovljeno, da izpolnjuje pogoj državljanstva in s tem pogoje za vročilo zaplenjenega premoženja in da je bilo šele s cenitvijo D.D. z dne 16. 3. 2007 ugotovljeno, da je prišlo do občutnega zmanjšanja vrednosti objekta stoječega na parc. št. 174 k.o. ... Upoštevaje navedeno, tožnica objektivno ob izteku 60 dnevnega roka iz 26. člena ZDen-B, to je 5. 1. 1999 ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je prišlo do zmanjšanja vrednosti nepremičnine. V predmetni zadevi je tako ostalo nepojasnjeno ali je prišlo do zmanjšanja vrednosti objekta pred iztekom roka iz 26. člena ZDen-B, ali po njegovem izteku. Po stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodbi opr. št. X Ips 266/2014 z dne 23. 3. 2016, pa je čas nastanka manjvrednosti nepremičnine bistvena pravno relevantna okoliščina za pravilno uveljavljanje zahtevkov.

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali je zahteva tožnice za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti podržavljene in z odločbo Upravne enote Maribor št. 362-05-871/93-179 (7304) z dne 17. 4. 2007, v naravi vrnjene stanovanjske stavbe v ..., parc. št. 174, stavba v izmeri 222 m2 in dvorišče v izmeri 463 m2 ter parc. št. 182 - gospodarsko poslopje v izmeri 23 m2, obe k.o. ..., vložena pravočasno.

11. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnica kot vlagateljica v zakonitem roku vložila zahtevo za denacionalizacijo, med drugim tudi za stanovanjsko stavbo v ... Obravnavane nepremičnine so bile upravičencu C.C. vrnjene s pravnomočno delno odločbo št. 362-05-871/93-179 (7304) z dne 17. 4. 2007, z vzpostavitvijo lastninske pravice. Predmet izpodbijane delne odločbe pa je zahtevek iz naslova odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti obravnavane nepremičnine na naslovu ...

12. Po 26. členu ZDen se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju. Za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine se po tem zakonu šteje zmanjšanje nad 30% vrednosti nepremičnine (prvi in tretji odstavek 26. člena ZDen). Lahko pa upravičenec zahteva od zavezanca iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije, v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. Če se upravičenec in zavezanec ne sporazumeta glede razlike v vrednosti, odloči o zahtevku organ, ki vodi postopek, naknadno z dopolnilno odločbo (tretji in četrti odstavek 26. člena ZDen).

13. ZDen-B je v prehodnih določbah novele določil dva roka za uveljavljanje zahteve iz 26. člena ZDen. V zadevah, v katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, rok enega leta od uveljavitve novele, v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele. Začetek teka obeh rokov je zakonodajalec vezal na objektivni kriterij začetka veljavnosti novele ZDen-B. Upoštevaje sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-326/98 z dne 30. 9. 1998, s katerim je bilo izvrševanje celotne novele zadržano, in datum objave njegove odločbe U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, s katero je začasno zadržanje izvrševanja novele prenehalo, se je enoletni rok iz 24. člena ZDen-B iztekel dne 7. 11. 1999, 60-dnevni rok iz 26. člena ZDen-B pa dne 5. 1. 1999. V sodni praksi je uveljavljeno tudi stališče, da sta roka materialno prekluzivna, zaradi česar denacionalizacijski upravičenec po preteku rokov nima več pravice uveljavljati odškodnine zaradi bistvene zmanjšane vrednosti podržavljenega premoženja.

14. Med strankama postopka je nesporno, da je tožnica zahtevek zaradi zmanjšane vrednosti premoženja ob vrnitvi uveljavljala v postopku dne 27. 3. 2007, torej pred izdajo delne odločbe z dne 17. 4. 2007 o vrnitvi nepremičnine v naravi. Tožena stranka kot tudi stranka z interesom, Slovenski državni holding d.d. sta mnenja, da je tožnica zamudila materialno prekluzivni rok, kar ima za posledico izgubo same pravice.

15. Tožnica se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 266/2014, ki zavzema stališče, da je čas nastanka manjvrednosti nepremičnine po 26. členu ZDen, pravno relevantna okoliščina. Tožnica zatrjuje, da je bilo šele s cenitvijo izvedenca D.D. z dne 16. 3. 2007 ugotovljeno, da je prišlo do občutno zmanjšanja vrednosti nepremičnine. Tožnica tako zatrjuje, da do izteka rokov iz 26. člena ZDen-B ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je prišlo do zmanjšanja vrednosti obravnavane nepremičnine.

16. Sodišče je mnenja, da je ostala nepojasnjena okoliščina ali je prišlo do zmanjšanja vrednosti objekta pred iztekom roka iz 26. člena ZDen-B, ki bi ga tožnica lahko pričakovala in uveljavljala že do izteka roka 5. 1. 1999, ga je pa zato lahko uveljavljala (oziroma morala uveljavljati) do izdaje odločbe o denacionalizaciji. Z razlago ZDen, ki bi upravičencu v takšni situaciji onemogočala vložitev zahtevka po poteku roka iz 26. člena ZDen-B, pa se tožnici odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja. Upravičenec sicer lahko do izdaje odločbe o denacionalizaciji namesto vračila v naravi zahteva tudi polno odškodnino (drugi odstavek 26. člena ZDen), vendar te opcije ne more izvrševati v polni meri, v primeru, ko je do bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnine prišlo po izteku roka iz 26. člena ZDen-B, ne more ob vztrajanju pri primarni obliki denacionalizacije, tj. vračilu v naravi, uveljavljati tudi odškodnine za bistveno zmanjšano vrednost nepremičnine1. 17. Sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno v delu ali je zmanjšana vrednost nepremičnine bila podana že ob izteku roka iz 26. člena ZDen-B, zato je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek.

18. V ponovnem postopku bo treba po dopolnitvi dejanskega stanja, ali je zmanjšana vrednost nepremičnine bila podana že ob izteku roka iz 26. člena ZDen-B oziroma ali je tožnica lahko pričakovala zmanjšanje vrednosti nepremičnine in le to uveljavljala do izteka navedenega roka. Tožena stranka bo v ponovljenem postopku, ponovno odločala o pravočasnosti in utemeljenosti zahtevka tožnice glede odškodnine za bistveno zmanjšano vrednost nepremičnine.

19. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve priglašenih stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

21. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. 266/2014.