Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodniki so pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka po svojem zakonitem zastopniku, ki ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem, kot je presodilo že Ustavno sodišče, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavrglo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka), vložen v zvezi s pritožbo zoper sklep I U 1654/2018 z dne 22. 10. 2020. Kot prepozno in nedovoljeno je zavrglo tudi tožnikovo pritožbo zoper isti sklep I U 1654/2018 z dne 22. 10. 2020 (II. točka izreka).
2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.1
5. Z navedenim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve, to je z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Kljub temu je pritožbo vložil po zakonitemu zastopniku A. A. (stanujočem v ...), za katerega je Vrhovno sodišče že v več sklepih ugotovilo, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita (npr. sklep I Up 77/2020 z dne 24. 6. 2020 in I Up 97/2021 z dne 20. 5. 2021). Upoštevaje navedeno in ker tudi iz pritožbenih navedb ne izhaja nasprotno, Vrhovno sodišče pritožnika ni pozvalo, naj izkaže, da njegov zastopnik izpolnjuje zahtevani pogoj.
6. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka po svojem zakonitem zastopniku, ki ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem, kot je presodilo že Ustavno sodišče, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.2
7. Ker je pritožba vložena po osebi, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega in četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
8. O zadevi je odločala sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Tako Vrhovno sodišče v številnih sklepih, med drugim v I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014, I Up 57/2015 z dne 8. 4. 2015, I Up 175/2020 z dne 6. 1. 2021. 2 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008.