Jedro

V zadevi ni pomembno, da tožnica ne ve, kolikšna je vrednost navedenega vrednostnega papirja, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi. Prav tako je od vsakega povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prav tako prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe toženka navaja, da je tožnica dne 14. 9. 2011 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. In 513/2008. V navedeni zadevi je bil postavljen cenilec gradbene stroke, da oceni vrednost nepremičnin, ki so predmet javne dražbe. V skladu z ZBPP mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi finančni pogoj. Navedeni pogoj se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju ter premoženjskem stanju družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Organ za brezplačno pravno pomoč pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, iz evidenc bank ter iz računov pri Klirinško depotni družbi (KDD). Tožena stranka je tako od KDD pridobila podatek, da je tožnica lastnica vrednostnega papirja ..., česar pa ni navedla v svoji vlogi. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke, organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbo 20. člena ZBPP zavrne vlogo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Ker je tožnica v svoji vlogi navedla, da ni lastnica vrednostnih papirjev, je torej navajala neresnične podatke, zato je tožena stranka njeno vlogo zvrnila.

Tožnica v tožbi navaja, da do prejema izpodbijane odločbe ni vedela, da je lastnica delnice ... S svojo vlogo ni imela namena zavajati pristojnega organa, saj je njeno gmotno stanje, kot ga je navedla v vlogi, resnično. Prosi, da se ji obrazloži, za kakšni vrednostni papir gre in kakšna je njegova vrednost, ter da se ponovno prouči njena prošnja, saj je šest mesečna čakalna doba zelo dolga, njeno gmotno stanje pa se bo v tem času samo še poslabšalo. Od dolga v višini 6.099,93 EUR namreč tečejo tudi obresti, ki iz meseca v mesec rastejo, dolg pa bremeni njeno psihično stanje. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/04-UPB, št. 23/08, ZBPP), ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ali je lastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožila odgovor „ne“. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri KDD o tem opravila poizvedbe ter da je tožnica po podatkih uradne evidence KDD lastnica enega vrednostnega papirja ... Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnica v vlogi navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožničinih tožbenih ugovorov, saj ti za odločitev niso pravno relevantni. V zadevi tako ni pomembno, da tožnica ne ve, kolikšna je vrednost navedenega vrednostnega papirja, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi. Sodišče tudi ni sledilo njenemu ugovoru, da ni vedela za navedeni vrednostni papir, saj gre za podatek, o katerem se vodi javna evidenca. Prav tako je od vsakega povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženje. Ker je v zadevi bistveno, da je tožnica zamolčala podatek o lastništvu vrednostnega papirja, na odločitev tudi ne vpliva okoliščina, da bi tožnica glede na njeno premoženjsko stanje izpolnjevala finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/06, 62/10 ZUS-1).