Jedro

Dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom z dne 7. 9. 2018 postopek ustavilo za dne 6. 4. 2018 plačanih 250,00 EUR in za dne 23. 4. 2018 plačanih 250,00 EUR (I. točka izreka izpodbijane odločbe) in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati znesek 250,00 EUR s 5,26% pogodbenimi mesečnimi obrestmi od 1. 3. 2018 do izpolnitve obveznosti ter zakonske zamudne obresti od zneska 250,00 EUR od 1. 3. 2018 do 6. 4. 2018 ter od zneska 250,00 EUR od 1. 3. 2018 do 23. 4. 2018. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 102,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 44,00 EUR od 14. 4. 2018 dalje do izpolnitve obveznosti in od zneska 58,00 EUR od poteka osemdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti (III. točka izreka izpodbijane odločbe).

2. Zoper odločbo sodišča prve stopnje je po napovedi pritožbe pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. Zatrjevala je, da sodišče ni upoštevalo vseh dokazov, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve temeljne pravice obojestranskega zaslišanja. Predlagala je vrnitev postopka v ponovno obravnavo na prvi stopnji oziroma da o celotnem postopku odloči Višje sodišče v Ljubljani. Tožena stranka se smiselno pritožuje zoper II. in III. točka izreka izpodbijane odločbe, torej zoper sodbo, s katero je bilo ugodeno preostanku tožbenega zahtevka po delnem umiku tožbe. Sicer pa tožena stranka zase ugodnejše odločitve, kot je v I. točki izreka, v kateri je bil postopek zaradi delnega umika tožbe delno ustavljen, niti ne more doseči. 3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v svojem odgovoru na pritožbo navaja, da je tožena stranka dolžna plačati še zamudne obresti in stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožeča stranka za toženo opravila dogovorjene storitve fotografiranja dogodka ... na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, (2) da je za opravljene storitve izdala vtoževani račun ter (3) da je tožena stranka svojo obveznost po tem računu poravnala le delno, in sicer dne 6. 4. 2018 v višini 250,00 EUR in dne 23. 4. 2018 še 250,00 EUR.

7. Drži sicer pritožbena navedba, da je verodostojna listina v predlogu zgolj navedena, ne pa tudi predložena, zato pravna podlaga za nastanek obveznosti dolžnika do upnika v predlogu (za izvršbo na podlagi verodostojne litine) ni razvidna. Vendar pa je po ugovoru tožene stranke proti sklepu o izvršbi tožeča stranka dopolnila tožbo in predložila vse relevantne listine. Te so bile toženi stranki skupaj z dopolnitvijo tožbe in pozivom naj odgovori na dopolnitev tožbe vročene dne 5. 7. 2018. Tožena stranka na to vlogo ni odgovorila. Zato ne drži, da ni bila seznanjena s pravno podlago za nastanek obveznosti.

8. Tožena stranka je v pritožbi sodišču prve stopnje očitala, da je zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), s tem ko ni zaslišalo priče, ki jo je predlagala tožena stranka v ugovoru proti sklepu o izvršbi. V skladu z določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Pravne abstrakcije, ali ohlapne in pavšalne navedbe (npr. predlog za izvršbo je neutemeljen in ni v skladu z dejanskim stanjem odprtih postavk) niso dovolj.1 Sodišče prve stopnje je v 7. točki izpodbijane odločbe svojo odločitev o zavrnitvi zaslišanj zakonitih zastopnikov pravdnih strank in priče obrazložilo s tem, da tožena stranka ni podala ustrezne trditvene podlage, sodišče pa informativnih dokazov ne sme izvajati. Navedeno je v 9. točki obrazložitve izpodbijane odločbe nadalje utemeljilo s tem, da tožena stranka ob trditvi, da predlog za izvršbo ni utemeljen, saj ni v skladu z dejanskim stanjem odprtih terjatev, tudi ni navedla, kakšno naj bi bilo po njenem dejansko stanje. V skladu z določili ZPP ter ustaljeno sodno prakso dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev,2 saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomeščajo manjkajoče trditve. Pavšalne navedbe, da je upnikov predlog za izvršbo neutemeljen in ni v skladu z dejanskim stanjem odprtih terjatev, ne predstavljajo konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih, s katerimi bi tožena stranka lahko uspešno ugovarjala tožbenemu zahtevku. Ker torej tožena stranka trditev o pravno odločilnih dejstvih, katerih resničnost naj bi se preverila, sploh ni podala, s tem pritožbenim razlogom ne more uspeti.

9. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

1 Prim. Galič A. v Ude L. idr. (2006), Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije; GV Založba, str. 130. 2 Prim. sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. III Ips 12/2004 z dne 26. 11. 2015, sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 66/2010 z dne 1. 2. 2010 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 800/2016 z dne 27. 9. 2017.