Jedro

Uveljavljeno stališče je, da običajni kolegialni odnosi med člani pravniškega poklica in znanstva med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne pomenijo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa je pri tem presoja vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera: Vrhovno sodišče mora oceniti naravo osebnih povezav med sodniki in na tej podlagi ugotoviti, ali so dvomi v nepristranskost sojenja objektivno upravičeni.

Izrek

Za postopek v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Oškodovanec kot tožilec A. A. je na Okrajno sodišče v Ljubljani vložil obtožni predlog zoper B. B. in C. C. zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Kazenskopravni očitek se po vsebini nanaša na ravnanje obdolženih sodnic pri odločanju senata Višjega sodišča v Ljubljani v kazenski zadevi II Kp 15614/2014. 2. Okrajna sodnica Nina Kodra Balantič, ki je obtožni predlog prejela v reševanje, je podala predlog za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani. V predlogu navaja, da je bila obdolžena C. C. med leti 2011 in 2016 del kolektiva na Okrajnem sodišču v Ljubljani, saj je bila leta 2011 izvoljena v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice pri tem sodišču, kjer je službovala do marca 2016, ko je nastopila delo kot okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Skozi celotno petletno obdobje njenega službovanja na Okrajnem sodišču v Ljubljani so se sodniki tega sodišča z njo vsakodnevno družili in razpravljali tudi o povsem zasebnih zadevah, tako da so se med njimi stkale pristne prijateljske vezi, ki ostajajo ohranjene tudi po njenem odhodu na mesto okrožne sodnice. Predlagateljica meni, da so navedene okoliščine takšne narave, da bi utegnile vplivati na objektivni videz nepristranskosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, zato so podani tehtni razlogi, da se zaradi zagotavljanja pravice iz 23. člena Ustave RS za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlaga, da se krajevna pristojnost prenese na sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani, saj je v predmetni zadevi (so)obdolžena tudi B. B., ki je sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, obe obdolženki pa naj bi kaznivo dejanje glede na obtožbeni očitek izvršili pri opravljanju svojega dela na tem sodišču. B.

3. Po določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan (tudi) takrat, ko obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo neodvisnega in nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.1

4. Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja med ostalim tudi zahteva, da sodišče pri odločanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Ustavno sodišče je že večkrat presodilo,2 da se nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih ne ocenjuje le po njenih učinkih, ampak tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti. Za zagotovitev nepristranskega sojenja ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko, temveč mora biti tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti sojenja. Pravica do sodnega varstva vsebuje jamstvo, da odloča nepristransko sodišče; za zagotavljanje objektivnega vidika tega jamstva pa je poleg zagotavljanja garancij v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem.3

5. Vrhovno sodišče v svoji praksi v vsakem posamičnem primeru presoja, ali so okoliščine, ki so navedene v predlogu za delegacijo, takšne narave, da utegnejo vplivati na videz nepristranskosti sojenja pred sodiščem, ki je pristojno za odločanje po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti. Uveljavljeno stališče je, da običajni kolegialni odnosi med člani pravniškega poklica in znanstva med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne pomenijo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.4 Vendar pa je pri tem presoja vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera: Vrhovno sodišče mora oceniti naravo osebnih povezav med sodniki in na tej podlagi ugotoviti, ali so dvomi v nepristranskost sojenja objektivno upravičeni.5

6. V konkretni zadevi predlagateljica navaja, da je obdolžena C. C. v času njenega službovanja pri Okrajnem sodišču v Ljubljani s sodniki tega sodišča stkala pristne prijateljske vezi, ki presegajo običajne kolegialne odnose med sodelavci in ostajajo ohranjene tudi po njenem odhodu na Okrožno sodišče v Ljubljani. Vrhovno sodišče se strinja, da predstavlja tovrstna vpetost obdolženke v kolektiv Okrajnega sodišča v Ljubljani okoliščino takšne narave, da bi lahko v očeh javnosti in pri strankah postopka okrnila videz nepristranskosti sojenja pred tem sodiščem. Vrhovno sodišče hkrati ugotavlja, da se vsebina obtožbenega očitka v konkretni zadevi nanaša na delo omenjene sodnice in soobdolžene višje sodnice B. B. pri odločanju senata Višjega sodišča v Ljubljani v kazenski zadevi II Kp 15614/2014, zato je zaradi odstranjevanja okoliščin, ki bi lahko pri zunanjem opazovalcu vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja na območju tega sodišča, razumen tudi predlog, da se za postopek določi sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Ljubljani.

C.

7. Vrhovno sodišče je po ugotovitvi, da predstavljajo okoliščine, ki jih navaja predlagateljica, tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP, predlogu ugodilo in za postopek v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Celju.

1 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-799/13 z dne 22. 1. 2015, sodbi Vrhovnega sodišča I Kr 1597/2015-23 z dne 3. 12. 2015, I Kr 18896/2011 z dne 6. 7. 2017 in druge. 2 Glej na primer odločbe Ustavnega sodišča Up-799/13 z dne 22. 1. 2015, Up-57/14-13 z dne 26. 1. 2017, Up-709/15-29 in Up-710/15-34 z dne 9. 10. 2019 in druge. 3 Prav tam. 4 Na primer sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 2684/2017 z dne 3. 3. 2022, I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021, I Kr 39962/2011-82 z dne 17. 12. 2015 in drugi. 5 Sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 2684/2017 z dne 3. 3. 2022 in I Kr 45972/2018 z dne 7. 5. 2020.