Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če skupnosti med zakoncema ni več, veljajo drugačna merila. Z ločenim življenjem nastane nova osebna in premoženjska situacija, ki povzroči spremembe pri obeh zakoncih. Tožnica uveljavlja le svoje višje stroške, ne zatrjuje pa, da sama tožencu še vedno pomaga ali kako drugače skrbi zanj. Zato se tudi neutemeljeno sklicuje na 44. člen ZZZDR.
Pravilno je izhodišče sodišča druge stopnje, da mora sodišče v primeru, ko zakonec živi v lastnem gospodinjstvu in ločeno od drugega zakonca, najprej ugotoviti preskrbljenost zakonca, ki zahteva preživnino.
Revizija se zavrne.
Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in tožencu naložilo, da mora tožnici od 1.8.1999 dalje plačevati mesečno preživnino, in sicer do 29.2.2000 po 14.005,60 SIT, od 1.3.2000 dalje pa mesečno preživnino v znesku 15.000,00 SIT.
Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo v ugoditvenem delu in v odločitvi o stroških pravdnega postopka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo druge stopnje spremeni in določi preživnino v znesku, ki ga je zahtevala v tožbi in pritožbi (30.000,00 SIT), podrejeno pa vsaj del tega zneska. V reviziji trdi, da sodišče ni upoštevalo njenih potreb. V resnici ji zmanjkuje denarja za obleko in obutev, nima denarja za najosnovnejše kulturne potrebe, pokojnine ne sledijo višanju cen za vodarino, elektriko, centralno kurjavo, komunalščino. Sicer pa sta pravdni stranki še vedno zakonca.
Upoštevati je treba, da ima toženec dvakrat večje dohodke od tožnice in da je on kriv, da se je morala odseliti. Sodišče druge stopnje je zato zmotno uporabilo 44. in 50. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in Ur.l. RS, št. 13/94 do 70/2000, v nadaljevanju ZZZDR). Končno predlaga še taksno oprostitev.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Tožena stranka predlaga zavrnitev revizije.
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je izpodbijanje dejanskega stanja na revizijski stopnji prepovedano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Med dejanske ugotovitve sodijo vse ugotovitve o tem, kolikšne stroške ima tožnica s preživljanjem in zadovoljevanjem drugih življenjskih potreb. Sodišči sta se pri ugotavljanju potreb in stroškov oprli na tožničino lastno izpoved in na podlagi te tudi razsodili. Ugotovljeno je bilo, da stroški v času sojenja na prvi stopnji znašajo 68.000,00 SIT mesečno. Ob nadaljnji ugotovitvi, da ima tožnica mesečne dohodke v višini približno 72.000,00 SIT (pokojnina cca 45.000,00 SIT, varstveni dodatek, cca 15.000,00 SIT ter mesečna renta cca 12.000,00 SIT) je sodišče druge stopnje presodilo, da je tožnica preskrbljena.
Po 44. členu ZZZDR sta si zakonca med drugim dolžna medsebojno pomagati. V tem kontekstu je treba razumeti tudi 50. člen ZZZDR, po katerem ima zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ali je nesposoben za delo, pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči. Za zakonca se predpostavlja, da živita skupaj, da si medsebojno pomagata in si življenjske stroške delita. Če skupnosti ni več veljajo drugačna merila. Z ločenim življenjem nastane nova osebna in premoženjska situacija, ki povzroči spremembe pri obeh zakoncih. Tožnica uveljavlja le svoje višje stroške, ne zatrjuje pa, da sama tožencu še vedno pomaga ali kako drugače skrbi zanj. Zato se tudi neutemeljeno sklicuje na 44. člen ZZZDR.
Neutemeljeno pa uveljavlja tudi zmotno uporabo 50. člena ZZZDR.
Pravilno je izhodišče sodišča druge stopnje, da mora sodišče v primeru, ko zakonec živi v lastnem gospodinjstvu in ločeno od drugega zakonca, najprej ugotoviti preskrbljenost zakonca, ki zahteva preživnino. Ker tožničini dohodki znašajo, kot je bilo že navedeno, približno 72.000,00 SIT, kar je več kot so njene potrebe, ni temeljnega pogoja za prisojo preživnine. Zato tudi druge okoliščine, ki jih tožeča stranka v reviziji uveljavlja (krivda za razdor, premoženjski standard v času zakonske skupnosti), v tem primeru niso pravno odločilne.
Ker je revizija neutemeljena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.
Tožnica je v reviziji predlagala tudi taksno oprostitev. O tem predlogu bo odločilo pristojno prvostopenjsko sodišče.