Jedro

Tožnik ni navedel razlogov in pogojev za vložitev ustavne pritožbe, kot so določeni v ZUstS, in ni navedel razlogov za dopustitev revizije, kot so navedeni v ZPP. Tožnik v tožbi niti ne oporeka ugotovitvam tožene stranke, da v svojem odgovoru na poziv tožene stranke teh razlogov in pogojev za obe pravni sredstvi ni navedel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč za vložitev ustavne pritožbe v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2331/2019 z dne 8. 4. 2020 ter sestave in vložitve predloga za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije v zvezi z isto sodbo Višjega sodišča v Ljubljani ter sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2750/2017 z dne 6. 5. 2019. 2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožena stranka o tožnikovi prošnji enkrat že odločala, a je Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 1241/2021 z dne 22. 9. 2021 odločilo, da se tožbi ugodi in tedanja odločba odpravi, pri čemer je v sodbi navedlo, da tožena stranka tožnika ni pozvala, naj pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati z revizijo in ustavno pritožbo nezakonita. Tožena stranka je v ponovljenem postopku tožnika pozvala, naj natančno in konkretno opredeli domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine ter razloge, s katerimi utemeljuje kršitve in naj opredeli razloge in argumente, ki utemeljujejo predlog za dopustitev revizije, upoštevaje določbe členov 367 a in 367 b Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oziroma iz katere bodo izhajali verjetni izgledi za uspeh. Tožnik je na poziv odgovoril, da je Višje sodišče v Ljubljani s svojo sodbo neutemeljeno potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s tem, ali je bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo prekinjena. Navedel je tudi, da so mu bile kršene pravice na ta način.

3. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). S tem v zvezi tožena stranka v odločbi navaja, da Zakon o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) določa, da se ustavna pritožba lahko vloži zaradi kršitve človekove pravice in temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznost ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Ustavna pritožba mora vsebovati navedbe o posamičnem aktu, ki se izpodbija, z navedbo organa, ki ga je izdal, njegovo opravilno številko in z datumom izdaje, navedbo domnevno kršenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter navedbo razlogov, s katerimi se utemeljuje kršitve (prvi odstavek 53. člena ZUstS). Inštitut ustavne pritožbe je pravno sredstvo, ki se lahko vloži le izjemoma in katerega ni dopustno vložiti, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za ustavnega pritožnika (prvi odstavek 55. a člena ZUstS). Nadalje tožena stranka citira 367. a člen ZPP, kjer je navedeno, da sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča RS mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Sodišče druge stopnje je po navedbah tožnika z obrazložitvijo, da je bila vzročna zveza prekinjena, potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je po njegovem mnenju neutemeljena. Tožena stranka je ponovno vpogledala v sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani in ugotovila, da je sodišče v 28. točki obrazložitve ugotovilo, da tožnik v postopku s pravnimi sredstvi zoper oceno njegove izpitne vožnje ni uspel, pri čemer pa tudi ni izčrpal vseh pravnih sredstev, saj ni vložil pritožbe zoper sklep upravnega sodišča, s tem pa je bila pretrgana vzročna zveza med morebitno protipravnostjo ravnanja organa in domnevno tožnikovo škodo. Tožena stranka je ugotovila, da je upravno sodišče v sklepu I U 370/2015 z dne 7. 9. 2016 (gre za zavrženje tožbe v zvezi z izpitno oceno tožnika) zavrglo tožbo tožnika, zoper sklep o zavrženju je vložil pritožbo, ki pa jo je upravno sodišče zavrglo in je prvostopenjski sklep upravnega sodišča postal pravnomočen. Tožnik v odgovoru na poziv ni v ničemer navajal domnevnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter razlogov, s katerimi se utemeljujejo te kršitve. Prav tako pa tožnik ni izkazal, da je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Ni navedel utemeljenih razlogov za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije. Glede na navedeno tožena stranka ocenjuje, da v eventualnem postopku revizije že v fazi dopustitve revizije tožnik ne bi bil uspešen brez navedbe razlogov za vložitev revizije in ne bi uspel prepričati vrhovnega sodišča k dopustitvi revizije, še toliko manj pa so torej podani razlogi za samo revizijo, tako da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh in predloga za dopustitev revizije ni razumno vlagati. S tem pa ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 4. Tožnik v tožbi navaja, da mu je tožena stranka onemogočila pravno sredstvo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani in je neutemeljeno in neobrazloženo zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik izpolnjuje vse pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru je pravica, ki jo zagotavlja 25. člena Ustave RS, neuresničljiva. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo opravi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi.

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodeliti brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik, ko je bil pozvan na dopolnitev vloge, ni v ničemer navajal domnevnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter razlogov, s katerimi se utemeljujejo te kršitve. Pravilno je bilo ugotovljeno, da tudi ni izkazal, da je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, zaradi česar je tožena stranka pravilno ocenila, da v eventualnem postopku revizije že v fazi dopustitve revizije tožnik ne bi bil uspešen brez navedbe razlogov za vložitev revizije in ne bi uspel prepričati vrhovnega sodišča k dopustitvi revizije.

8. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na to, da tožnik ni navedel razlogov in pogojev za vložitev ustavne pritožbe, kot so določeni v ZUstS in da ni navedel razlogov za dopustitev revizije, kot so navedeni v ZPP. Tožnik v tožbi niti ne oporeka ugotovitvam tožene stranke, da v svojem odgovoru na poziv tožene stranke teh razlogov in pogojev za obe pravni sredstvi ni navedel. Sodišče tako šteje to dejstvo med strankama kot nesporno, ravno na tako ugotovljenem dejanskem stanju pa temelji izpodbijana odločba in je zato sodišče presodilo, da dejansko stanje v zvezi s tem ni sporno. Presoja o tem, ali ima verjetne izglede za uspeh v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije, pa je izključno pravne narave. Iz navedenega razloga sodišče v tej zadevi tudi ni odločalo na glavni obravnavi saj prvi odstavek 59. člena ZUS-1 določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

9. Tožnik v tožbi zgolj na splošno zatrjuje, da je tožena stranka neutemeljeno in neobrazloženo zavrnila njegovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Sodišče se ne strinja z tožbeno navedbo, češ da naj bi tožena stranka neobrazloženo zavrnila njegovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je dovolj konkretno in podrobno obrazložila, zakaj meni, da tožnik nima izgledov za uspeh v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije. Tožnik niti v tožbi ni navedel razlogov in pogojev za navedena pravna sredstva.

10. V tožbi tožnik tudi navaja, da je neuresničena ustavna pravica iz 25. člena Ustave RS. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da 25. člena Ustave RS določa pravico posamezniku do pritožbe in drugega pravnega sredstva. Tožniku pravica do pritožbe ni bila kršena, saj organ za brezplačno pravno pomoč ni dolžan v vsakem primeru ugoditi prošnjam za brezplačno pravno pomoč, temveč le, če so za to izpolnjeni pogoji, eden od pogojev pa je tudi presoja izgledov za uspeh.

11. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

12. Sodišče še pojasnjuje, da se skladno z 10. členom Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača.