Jedro

Sodišče lahko izda sklep, v katerem odloči o vrnitvi v prejšnje stanje brez opravljenega naroka samo v primeru, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo predlogu četrte toženke za vrnitev v prejšnje stanje in je kot pravočasen upoštevalo njen odgovor na tožbo z dne 24. 6. 2013. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Opozarja na potek vročanja pisanj toženim strankam ter na nedoslednost navedb četrte toženke. Izpostavlja, da je odškodninski zahtevek s priporočeno povratnico poslala 27. 2. 2013 vsem toženim strankam, pri čemer pa ga je prva toženka, ki je sicer mama četrte toženke, prejela 13. 3. 2013 na naslov T., čeprav ne živi na tem naslovu, ampak v domu za ostarele. Četrti toženki je bilo puščeno obvestilo o prispeli pošiljki (odškodninskem zahtevku) prav tako na naslovu T., pošiljka pa se je vrnila z oznako „ni dvignil“. To kaže, da je bila četrta toženka obveščena o poskusu vročitve odškodninskega zahtevka in je vedela, da bo zoper njo vložena tožba. V odškodninskem zahtevku je bila tožba napovedana zoper vse lastnike stavbe, med drugim tudi zoper četrto toženko. Prva toženka, ki je mati četrte toženke, je 1. 10. in 11. 6. 2013 prejela odgovor na tožbo in umik tožbe zoper drugega toženca na naslovu T.; četrti toženki pa je bilo v hišnem nabiralniku puščeno pisanje (tožba) 6. 5. 2013, medtem ko je 11. 6. 2013 prevzela odgovor na tožbo drugega toženca. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je četrta toženka navedla, da je bila šele 17. 6. 2013 s strani stanovalcev seznanjena o vloženi tožbi, kar pa je neresnično, saj je že 11. 6. 2013 prevzela odgovor na tožbo drugega toženca, iz katerega je jasno razvidno, da je tudi sama tožena. Navedene okoliščine kažejo na neresničnost njenih navedb, tako glede dejstva, da bi lahko računala na možnost vložitve tožbe, pa tudi o tem, da je bila obveščena o sami tožbi 17. 6. 2013. Izpostavlja, da iz vročilnic izhaja izjemna podobnost med podpisom prve toženke (mame četrte toženke) in četrte toženke, kar kaže na to, da je pisanja za mamo lahko prevzemala četrta toženka. Poudarja, da je prvostopenjsko sodišče nekritično sledilo navedbi četrte toženke, da bi lahko pisanja vzel njen bivši mož. Tudi predložena zdravstvena dokumentacija četrte toženke ne izkazuje obstoja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje, saj iz nje ne izhaja, da četrta toženka ni bivala doma. Izpostavlja tudi absolutno bistveno kršitev postopka, ker prvostopenjsko sodišče – skladno z drugim odstavkom 120. člena ZPP – ni razpisalo naroka za vrnitev v prejšnje stanje ter predloga četrte toženke, skladno z načelom kontradiktornosti, ni vročilo tožnici v izjasnitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev 120. člena ZPP, ker je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo brez razpisanega naroka, kar pa je mogoče le v zakonsko določenih primerih. V skladu z določbo drugega odstavka 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče torej lahko izda sklep, v katerem odloči o vrnitvi v prejšnje stanje brez opravljenega naroka samo v primeru obstoja enega od prej navedenih razlogov. Teh razlogov sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne omenja. Celo nasprotno – iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da je četrta toženka predlagala svoje zaslišanje in zaslišanje prič, s katerimi bi podkrepila trditve o opravičljivem razlogu za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo. Četrta toženka je procesnemu standardu iz 7. člena ZPP z zatrjevanjem okoliščin za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo (daljša odsotnost iz kraja stalnega prebivališča zaradi zdravstvenih razlogov) in predlaganjem dokaza z lastnim zaslišanjem ter zaslišanjem prič zadostila. To pa pomeni, da je z neizvedbo predlaganih dokazov na naroku za vrnitev v prejšnje stanje zagrešena očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 120. členom istega zakona, saj je neoprava naroka za vrnitev v prejšnje stanje vplivala oziroma bi lahko vplivala na pravilnost oziroma zakonitost sklepa.

5. Pritožba utemeljeno opozarja na nedoslednost toženkinih navedb v povezavi z vročanjem pisanj, pa tudi na pavšalno zatrjevanje, da bi pisanja lahko vzel njen bivši mož, kar še dodatno kaže na to, da bi moralo prvostopenjsko sodišče v zadevi opraviti narok ter izvesti predlagane dokaze. Poleg tega tudi predložena zdravstvena dokumentacija sama po sebi ne more biti dokaz, da četrta toženka v času vročanja tožbe ni bivala doma, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

6. Ker ugotovljenih procesnih kršitev pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, je v skladu z določilom prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo prvostopenjsko sodišče opraviti narok ter se opredeliti oziroma izvesti predlagane dokaze (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju: ZPP).