Jedro

Dokaz, ki ga tožena stranka navaja kot nov dokaz (pravnomočna kazenska sodba), je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki je bil vložen 23. 12. 2016 (I. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da obnovo dopusti oziroma podredno, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da bi moralo biti delovno sodišče vezano tudi na kasnejšo pravnomočno kazensko obsodilno sodbo. Tožnica je bila spoznana za krivo napeljevanja h kaznivemu dejanju ponareditve ali uničenja uradne listine knjige, spisa ali arhivskega gradiva, kar je novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Obstoj hujše kršitve delovnih obveznosti, ki je hkrati kaznivo dejanje, je bil dokazan s pravnomočno obsodilno kazensko sodbo. Na podlagi teh dejstev oziroma dokazov bi bila za toženo stranko izdana ugodnejša določba, kar predstavlja dodaten pogoj za obnovo. Tožena stranka navaja tudi odločitvi pritožbenega sodišča Pdp 22/2014 in Pdp 528/2010 in izpostavlja, da sodišče prve stopnje sicer predloga za obnovo ne bi smelo zavreči, saj ni bil nedovoljen. Če je sodišče sklenilo, da obnovitveni razlog ni podan, bi ga moralo zavrniti. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica podaja odgovor na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/199 in spremembe) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje pa je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPP, ker ni opravilo naroka za obravnavanje predloga za obnovo, temveč je predlog za obnovo postopka zavrglo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP. Zato je sprejeta odločitev nepravilna.

7. Na podlagi 398. člena ZPP predsednik senata brez naroka zavrže prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka. Gre za formalni abstraktni preizkus predloga za obnovo (še preden se ta vroči nasprotni stranki), ki ga ZPP omejuje na preizkus pravočasnosti predloga v smislu 396. člena ZPP, na preizkus popolnosti v smislu drugega odstavka 397. člena in na preizkus dovoljenosti predloga za obnovo postopka v smislu 395. člena ZPP. Vsebinski preizkus, ali bi zatrjevana nova dejstva in novi dokazi v zvezi z njimi lahko privedli do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi znani že v prvem postopku, torej preizkus novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP, ni predmet predhodnega formalnega preizkusa predloga za obnovo. Ta preizkus sodišče opravi v drugi fazi, po vročitvi pravočasnega, popolnega in dovoljenega predloga za obnovo nasprotni stranki in po neposrednem preizkusu obstoja in pomena zatrjevanih novih dejstev in dokazov na naroku, v smislu določb drugega in tretjega odstavka 398. člena ter 399. člena ZPP. Po določbi 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP se namreč lahko pravnomočno končan postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nova dejstva, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

8. Tožena stranka je dne 23. 12. 2016 vložila predlog za obnovo postopka, v katerem je navajala, da so v času od pravnomočnega zaključka delovnopravnega spora nastala nova dejstva v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Dne 25. 11. 2016 je namreč prejela pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II K 27052/2014-135 z dne 14. 1. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. IV KP 27052/2014 z dne 8. 9. 2016, s katero je bila tožnica v tem individualnem delovnem sporu spoznana za krivo napeljevanja h kaznivemu dejanju ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 1. odstavku 259. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Ur. l. RS, št. 55/2008 in spremembe) v zvezi s prvim odstavkom 37. člena KZ-1. 9. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka vročilo tožnici, ki je nanj odgovorila, nato pa ga je brez oprave naroka zavrglo z obrazložitvijo, da predstavljajo nova dejstva oziroma dokaze po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP le tista dejstva in dokazi, ki so obstajali že v času prvotnega postopka a stranka zanje ni vedela do takrat, ko bi posamezno dejstvo ali dokaz še lahko uveljavljala v okviru končanega postopka oziroma tista dejstva in dokazi, ki so nastali do trenutka pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom napadene odločbe. Ker je sodba v tem delovnem sporu postala pravnomočna 14. 1. 2016, je zaključilo, da pravnomočna kazenska obsodilna sodba z dne 26. 9. 2016 ne predstavlja obnovitvenega razloga, ker je postala pravnomočna izven časovnih meja pravnomočnosti sodbe v tem individualnem sporu. Tak zaključek sodišča prve stopnje je sicer pravilen, a je sodišče prve stopnje predlog za obnovo nepravilno štelo kot nedovoljen (prvi odstavek 395. člena ZPP) in ga je zavrglo brez oprave naroka, kar v primeru, da predlog ni nedovoljen, prepozen ali nepopoln, določa drugi odstavek 398. člena ZPP. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča ne gre za nedovoljen, temveč za neutemeljen predlog za obnovo postopka, v zvezi s katerim pa bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok. Tožena stranka se zato v pritožbi utemeljeno zavzema, da bi sodišče prve stopnje glede na obrazložitev predlog za obnovo moralo zavrniti in ne zavreči. 10. Sodišče prve stopnje je predlog dejansko vsebinsko presojalo, a pri tem ni opravilo naroka v smislu drugega odstavka 398. člena ZPP. Zaradi navedene kršitve je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da vsebinski preizkus predloga za obnovo postopka opravi na naroku in nato o predlogu ponovno odloči (3. točka 365. člena ZPP).

11. Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje sicer pravilno razlogovalo, da so nova dejstva in dokazi v smislu 10. točke prvega ostavka 394. člena ZPP le tisti, ki so nastali do trenutka nastopa pravnomočnosti s tem izrednim pravnim sredstvom napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti. Dokaz, ki ga tožena stranka navaja kot nov dokaz (pravnomočna kazenska sodba) je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan. O tem se je v podobnih primerih izrekla tudi že sodna praksa. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo primere odločitev Vrhovnega sodišča RS v podobnih zadevah, enako pa je odločilo tudi pritožbeno sodišče, npr. v zadevi Pdp 22/2014, ki jo tožena stranka navaja v pritožbi. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje tudi na sodbo in sklep pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 528/2010 z dne 29. 10. 2010, ki odstopa od navedene večinske sodne prakse glede tega obnovitvenega razloga, zato ne more biti upoštevna za presojo v tem sporu.

12. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku upošteva vse navedeno in nato ponovno odloči o predlogu za obnovo postopka.

13. Pritožbeno sodišče je skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da so stroški pritožbenega postopka nadaljnji stroški postopka.