Jedro

V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se lahko glede na prvi odstavek 17. člena ZVEtL-1 etažna lastnina vzpostavi le, če se je dejanska etažna lastnina oblikovala pred 1.1.2003 (uveljavitev SPZ). Institut stavbne pravice pred uveljavitvijo SPZ v naši pravni ureditvi niti ni bil urejen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tem postopku vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z naslovom L., ki stoji na parc. št. 21/6 k.o. ...

2. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da je Mestna občina ... pravna naslednica Občine ..., ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnica pravice uporabe parc. št. 21/6 k.o. ..., do 419/500. Udeležbo v postopku je dopustilo še B. M., ki je med postopkom v izvršilnem postopku pridobil stavbno pravico z ID znakom 0000-9002 v deležu do 51/200 na stavbi, na kateri se v tem postopku vzpostavlja etažna lastnina (tč. A).

3. V tč. B izreka je ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-342, stoječi na parc. št. 21/6, k.o. ..., obstoji etažna lastnina. Določilo je, da ima stavba dva splošna skupna dela z ID znakoma 0000-342-20 in 0000-342-22, 17 posameznih delov stavbe (z ID znaki od 0000-342-1 do 0000-342-7 in od 0000-342-10 do 0000-342-19), ugotovilo, kdo so njihovi lastniki in na katere preidejo obstoječe hipoteke. Ugotovilo je, kolikšni so idealni deleži solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, ter da ima stavba posebni skupni del z ID znakom 0000-342-21, ki služi vsakokratnim etažnim lastnikom štirih posameznih delov stavbe v ugotovljenih idealnih deležih solastnine.

4. Ugotovilo je še, da po dokončni vzpostavitvi etažne lastnine na parc. št 21/6 k.o ... ne obstojita več stavbni pravici z ID znakoma 0000-9001 in 0000-9002, da stavbna pravica z ID znakom 0000-9002 ne obstoji več tudi na parc. št. 21/5 in da se v stavbno pravico z znakom 0000-9001 na parc. št. 21/5 z izpodbijanim sklepom ne posega.

5. Končno je odločilo še o zemljiškoknjižnih vpisih, ki bodo na podlagi obravnavanega sklepa v zemljiški knjigi izvedeni po uradni dolžnosti.

6. Zoper celotni sklep vlagata skupno pritožbo prvi nasprotni udeleženec in prva zakonita udeleženka. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338.člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2 in 3. členom ZVEtL-13. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajata, da je sklep nepravilen in nezakonit. Neobrazloženo in materialnopravno zmotno je izhodišče v točki 11 za ugotavljanje lastninske pravice na posameznih delih stavbe (zemljiškoknjižna stavbna pravica kot ekvivalent solastninske pravice na stavbi). Stavbna in solastninska pravica sta ločena pravna pojma. V točki 9 sklep zaide še v večje nasprotje, ko navaja, da je bila v konkretnem primeru stavbna pravica neobstoječa. Ne pojasni, kdaj in kako naj bi prenehala. Torej stavbna pravica udeležencev in strank tega postopka še obstaja. Sklep je nejasen in neobrazložen v delu, ki se nanaša na pridobitev etažne lastnine na posameznih delih s strani B. M. in E. V. (PDS št. 5,14 in 16, ki so bili v času naroka v lasti in posesti pritožnikov). Po eni strani se za oba sklicuje na izvršilni postopek. Po drugi strani (v opombi 14) omenja tudi pravno poslovno odtujitev v letu 2001 in ugotavlja lastninsko pravico v korist E. V. Nato se pri M. opira na sklep In 1222/2005 z dne 4.2.2019, v katerem pa je bila prodana stavbna pravica 0000-9002 pritožnikov in ne posamezni del stavbe, kar materialno pravno napačno enači. 7. Predlagatelji so odgovorili na pritožbo. Navajajo, da vztrajajo pri svojih dosedanjih navedbah, ki so skladne z izpodbijanim sklepom.

8. Odgovor na pritožbo je podal tudi prijavitelj udeležbe B. M. Predlaga zavrženje pritožbe, podrejeno njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni dovoljena, ker sklep ne posega več v njuno pravico oz. pravni položaj. Nista izkazala in nimata pravnega interesa za pritožbo. Njuni deleži na stavbni pravici, ki sta jih imela ob začetku postopka, so bili predmet prodaje v izvršilnem postopku. Na dražbi jih je 7.1.2019 kupil prijavitelj udeležbe. Kot njun pravni naslednik je vknjižen v zemljiški knjigi. S pritožbo ne varujeta svojega pravnega položaja na nepremičnini in si ne moreta zagotoviti več pravic oz. pravnih koristi. Namen pritožbe je le zavlačevanje postopka vzpostavitve etažne lastnine zaradi potreb izvršilnega postopka (pridobitev izvršilnega naslova za njuno izpraznitev nepremičnine je po sklepu izvršilnega sodišča pogojena z vzpostavitvijo etažne lastnine). Pritožnika brez pravnega naslova bivata v stanovanju, ki je bilo prodano na javni dražbi. Prijavitelju udeležbe onemogočata izvrševanje lastninske pravice in mu delata škodo. Njuno pritožbo je treba zavreči. Sicer je tudi neutemeljena. Obrazložitev sodišča je jasna. Sedanji položaj je nastal v času nacionalizacije. Čeprav je bil položaj imetnikov pravice uporabe zemljišča podoben današnji stavbni pravici, slednja dejansko ni bila ustanovljena. Neusklajeno dejansko in zemljiškoknjižno stanje je sodišče uskladilo na podlagi 24. člena ZVEtL-1. Ugotovitve o pridobitvi etažne lastnine na posameznih delih stavbe s strani B. M. in E. V. so pravilne in popolno obrazložene. Po 258. členu SPZ4 se lahko zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, razdeli v etažno lastnino.

9. V zvezi s pritožbenimi očitki o kršitvah postopka je razpravljujoči sodnik podal pojasnilo (2. odstavek 345. člena ZPP). Meni, da pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo. V obravnavanem primeru je bila etažna lastnina v zemljiški knjigi vpisana kot navidezna solastnina na stavbni pravici. Posamezni idealni deleži so v naravi predstavljali stanovanja v obravnavani stavbi. Pritožnik je bil v začetku postopka imetnik enega deleža, pritožnica drugega deleža, oba sta bila pred zaključkom postopka v izvršilnem postopku prodana B. M. Za primer, če bi pritožbeno sodišče ocenilo, da imata pravni interes za pritožbo, pojasnjuje, da se je v obrazložitvi sklepa omejil na razloge, ki so za ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih bistveni glede na dejansko stanje ob zaključku postopka. Pojasnila so bila podana že med postopkom (11. točka obrazložitve sklepa – II N 431/2016 z dne 9-7.2018, zapisnik z dne 19.9.2018), a se pritožnika nanje nista odzivala. Zaradi kasnejše prodaje v izvršbi so med postopkom postala brezpredmetna: lastninska pravica in vse izvedene pravice pri deležih pritožnikov so bile izbrisane iz zemljiške knjige in o njih ni bilo mogoče odločiti.

10. Pritožba ni utemeljena.

O pravnem interesu pritožnikov za pritožbo

11. Ob uvedbi postopka sta bila pritožnika formalna udeleženca postopka, in sicer kot zemljiškoknjižna imetnika stavbne pravice na obravnavani stavbi do določenih solastninskih deležev. Ta položaj sta med postopkom izgubila s prodajo njunih idealnih deležev v izvršilnem postopku. Vročena so jima bila vsa sodna pisanja in vabilo na narok. V postopku se o svojih pravicah nista izjavila. Šele po prodaji njunih deležev na stavbni pravici v izvršilnem postopku sta brez navedb (zgolj) obvestila sodišče, da ju bo v postopku zastopal pooblaščeni odvetnik. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, oprtih na zk izpisek in listine izvršilnega postopka, je pri prejšnjih njunih deležih stavbne pravice z ID znakom 0000-9002 (v deležu do 51/200) ob koncu postopka na podlagi sklepa o izročitvi izvršilnega sodišča vknjižen prijavitelj udeležbe B. M.5, vse izvedene pravice – hipoteke – pri njunih deležih pa v celoti izbrisane6. Glede na take dejanske ugotovitve se izpodbijani sklep na prvi pogled res ne nanaša več neposredno na pritožnika, ker po stanju zemljiške knjige na obravnavani stavbi nimata več nobenih pravic. Vendar jima po presoji pritožbenega sodišča upoštevaje njun celotni položaj, tudi kot dolžnikov v izvršilnem postopku, ne gre odrekati pravnega interesa za pritožbo v tem postopku. Nanj nakazuje odgovor na pritožbo prijavitelja udeležbe oz. njunega pravnega naslednika. Predmet prodaje in izročitve kupcu v izvršilnem postopku ni bil posamezni del v etažni lastnini (stanovanje), pač pa idealni delež stavbne pravice. Zato kupec še nima izvršilnega naslova za izpraznitev pridobljene nepremičnine vse dokler nepremičnina, ki je bila predmet prodaje, ne bo razdeljena v naravi oz. dokler ne bo vzpostavljena etažna lastnina v tem postopku7. Pravilna in dokončna vzpostavitev etažne lastnine torej vpliva na položaj pritožnikov, saj se bosta po navedbah prijavitelja udeležbe v odgovoru na pritožbo morala izseliti iz posameznega dela stavbe, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje ustrezalo njunemu deležu stavbne pravice, prodane v izvršilnem postopku. Pravni interes za pritožbo je s tem izkazan. Upoštevati je treba njun vseobsegajoči položaj, kakršnega imata glede na izdani sklep v zvezi z drugimi postopki, na katere slednji lahko vpliva. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo vsebinsko obravnavalo in je ni zavrglo.

O vzpostavitvi etažne lastnine

12. Predlagatelji so vložili predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom L. Po njihovih trditvah in ugotovitvah sodišča prve stopnje, oprtih na katastrske evidence, stavba stoji izključno na parc. št. 21/6 k.o. ... Pred tem postopkom so predlagatelji dosegli vpis stavbe v kataster stavb, zemljiškoknjižno stanje je še neurejeno. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so z verigo pravnih poslov dokazali, da so pred 1.1.2003 pridobili lastninsko pravico na v naravi razdeljenih stanovanjih – posameznih delih stavbe, ki v zemljiški knjigi niso vpisani.

13. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je bila parcela, na kateri stavba stoji, nacionalizirana in v nekdanji ročno vodeni zemljiški knjigi v tedanjem vl. št. 600 vpisana kot ZK telo I, - da stavba ni bila nacionalizirana in v tedanjem vl. št. 600 ročno vodene zemljiške knjige vpisana kot ZK telo II, - da se je pravni promet s posameznimi stanovanji v hiši odvijal z opisom stanovanj v naravi in prenosom nanj odpadajočega ustreznega solastniškega deleža na celi stavbi, - da so s prenosom lastninske pravice na posameznih stanovanjih pridobitelji pridobili tudi pravico uporabe zemljišča, ki je istovetna z današnjo akcesorno solastninsko pravico na zemljišču, ki služi redni rabi stavbe v etažni lastnini, - da je v današnji elektronsko vodeni zemljiški knjigi pri parc, št. 21/6 vpisana solastninska pravica v korist A. B. do 81/1000, I. B. M. do 81/1000, ki sta v enakem deležu vknjižena tudi kot imetnika stavbne pravice na stavbi, in pri preostalem deležu (419/500) kot družbena lastnina s pravico uporabe za pravno prednico Mestno občino ... , ki v postopku ne uveljavlja lastninske pravice na nobenem delu stavbe niti solastninske pravice na zemljišču pod stavbo, - da sta v elektronsko vodeni zemljiški knjigi vpisani stavbna pravica št. 0000-9001 – ZK telo IV garaža na parc. št. 21/1 in stavbna pravica št. 0000-9002 - ZK telo II- hiša v L., slednja v korist v tč. 11 izpodbijanega sklepa ugotovljenih imetnikov do višine njihovih idealnih deležev.

14. Pritožbeno sodišče sprejema navedene ugotovitve. Oprte so na pravilno ocenjene listine v spisu: zgodovinski zk izpisek za nekdanji vložek št. 600 in listine, ki so bile podlaga za (sedanje) vpise deležev na stavbni pravici. Pravilna je tudi ocena ter ugotovitev, da zemljiškoknjižno stanje (stavbna pravica) ne ustreza dejanskemu. Presoja, da je bilo nacionalizirano zemljišče pod stavbo predmet pravice uporabe vsakokratnih lastnikov stavbe, in da torej ne gre za različno lastninsko pripadnost stavbe in zemljišča pod njo, kar bi kazalo na stavbno pravico, sloni na pravilni uporabi pravnih določil ZNNZ8, predpisih o prometu z nepremičninami9, ki so veljali v času, ko se je opravljal pravni promet z opisno določenimi stanovanji v stanovanjski hiši, v zemljiški knjigi pa se je evidentiral prenos solastniškega deleža na stavbi10, in 1. odstavku 271. člena SPZ. Sodišče je ocenilo in v razlogih pod tč. 7 in 9 obrazložitve dovolj jasno razložilo, da je do vpisa stavbne pravice prišlo ob prevedbi ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko, ne pa zaradi vsebinskih – materialnopravnih pogojev za njen nastanek. Pravilna je presoja, da gre kljub nepravilnemu vpisu v elektronski zemljiški knjigi (idealni deleži na stavbni pravici) pravno za navidezno solastnino (2. točka drugega odstavka 17. členu ZVEtL-1), ker so se prenosi lastninske pravice na posameznih delih stavbe, ki ni bila nacionalizirana, stoječi na nacionaliziranem zemljišču, v ročno vodeni zemljiški knjigi evidentirali z vpisom solastninske pravice na nepremičnini kot celoti. Gre torej za primer dejanske, a zemljiškoknjižno neurejene etažne lastnine, nastale pred uveljavitvijo SPZ, ne pa za stavbno pravico in deleže na njej, kot je pravilno ugotovilo in z zadostnimi razlogi pojasnilo sodišče prve stopnje. V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se lahko glede na prvi odstavek 17. člena ZVEtL-1 etažna lastnina vzpostavi le, če se je dejanska etažna lastnina oblikovala pred 1.1.2003 (uveljavitev SPZ). Institut stavbne pravice pred uveljavitvijo SPZ v naši pravni ureditvi niti ni bil urejen. Skladno z 257. členom SPZ pa lahko nastane le na pravno poslovni način, ki v obravnavanem primeru, kot je pravilno ugotovilo in pojasnilo prvo sodišče, tudi ni izkazan. Pritožbeno grajana odločitev sodišča o navidezni solastnini je torej pravilna in ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339.člena ZPP.

15. Sklep ima jasne ugotovitve in razloge tudi o posameznih delih stavbe, za katere je ugotovilo, da so v lasti E. V. (tč. 13 in opomba 16 sklepa) in B. M. (tč. 12 in opomba 14 sklepa). Pritožbeno sodišče jim v celoti sledi. V odgovor na pritožbo le povzema, da je bil pritožnik eden od pravnih prednikov E. V., oba pritožnika pa pravna prednika B. M. Ugotovitev lastninske pravice za predlagatelja V. ima oporo v pravilno ocenjenih listinah – verigi pravnih poslov z opisom stanovanja v naravi, ki je ustrezalo prodanemu solastninskemu delež na stavbi, v priposestvovanju (3. odstavek 19. člena in 1. odstavek 20. člena ZVEtL-1) in posestnem stanju, ugotovljenem na ogledu, ki med udeleženci ni bilo sporno. Ugotovitve o lastninski pravici B. M. pa temeljijo na pravilno ocenjenih listinah izvršilnega postopka11 (ugotovitve v tč. 13 in opombi 16 sklepa) in na ogledu ugotovljenem dejanskem stanju, da sta imela tedaj pritožnika v posesti posamezne dele stavbe št. 5,14 in 16, za kar prav tako med udeleženci ni bilo sporno, da ustreza njunim deležem na stavbi, kot so bili vknjiženi v zemljiški knjigi. Opis obremenitev pravic oziroma solastninskega deleža pritožnikov in njihov izbris na podlagi sklepa, izdanega v izvršilnem postopku, je v sklepu povzet po zgodovinskem zemljiškoknjižnem izpisku, rednem izpisku iz zemljiške knjige ter na podlagi listin iz izvršilnega postopka, zato je tudi te ugotovitve mogoče preizkusiti in so pritožbeni očitki v smeri nejasnosti in nepravilnosti neutemeljeni.

16. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, sklep pa je izdan ob pravilni uporabi pravil 17. do 35. člena ZVEtL-1 in tudi ni obremenjen s kršitvami in napakami, na katere pazi pritožbeno sodišče o uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čle,a ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi 1. odstavka 216. člena ZNP-1, Ur. list. RS, št. 16/2019 3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. list RS, št. 34/17 4 Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002 s spremembami 5 Ugotovitve pod tč. 8 obrazložitve 6 Ugotovitve v opombi 16 7 Sklep VSL I Ip 666/2019 z dne 9.5.2019 v prilogi D 14 spisa 8 Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, Ur. list SFRJ, št. 52/58 s spremembami 9 Zakon o pravicah na delih stavb, Zakon o prometu z nepremičninami, Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 6/80. 10 Določala so, da se pravica na zemljišču in pravica na skupnih delih stavb lahko prenaša le skupaj s pravico na stavbi oz. njenem posameznem delu 11 Odločba izvršilnega sodišča kot relevanten ravni naslov za prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1).