Jedro

Predlog je vsebinsko prazen in se v pretežni meri osredotoča na predstavitev dejanskega stanja in izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Izostane pojasnilo, zakaj tožnica meni, da je sodišče druge stopnje zastavljeno vprašanje rešilo napačno in se z razlogi, ki jih je slednje navedlo, ne sooči. Pravna pravila, ki naj bi jih sodišče prekršilo, so le navržena oz. posredno razvidna iz nekonkretiziranih očitkov. Ob tem se tožnica osredotoča le na lastno zadevo in ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnica zatrjuje nastanek škode zaradi nenadne spremembe dolgoletne sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vračanja daril nekdanjih zakoncev. Navaja, da je postopek sprožila z zaupanjem v dotedanjo uporabo zakona in nanj navezujočo sodno prakso. Ker je bil zahtevek zoper nekdanjega moža nato pravnomočno zavrnjen, od države zahteva povračilo nastalih sodnih stroškov.

2.Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Menilo je, da bi morala tožnica predhodno izčrpati pravna sredstva, s katerimi bi lahko preprečila nastanek škode.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Izpostavilo je, da ob zaključku glavne obravnave postopek z ustavno pritožbo še ni bil končan, zato so preuranjeni zaključki o protipravnosti sodniškega ravnanja in s tem povezani škodi.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede dveh revizijskih vprašanj.

5.Predlog ni popoln.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve v zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). O dopustitvi odloča na podlagi predloga, v katerem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oz. neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

7.Tožničin predlog nanizanim zahtevam ne zadosti. Predlog je vsebinsko prazen in se v pretežni meri osredotoča na predstavitev dejanskega stanja, ki je povod te pravde, ter izraža splošno kritiko, nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Izostane pojasnilo, zakaj tožnica meni, da je sodišče druge stopnje zastavljeno vprašanje rešilo napačno in se z razlogi, ki jih je slednje navedlo, ne sooči. Pravna pravila, ki naj bi jih sodišče prekršilo, so le navržena oziroma posredno razvidna iz nekonkretiziranih očitkov. Ob tem se tožnica osredotoča le na lastno zadevo in ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.

8.Glede na navedeno vsebinska presoja utemeljenosti predloga ni mogoča, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.