Jedro

Izpolnitev z nedenarnimi sredstvi ni neobičajen način izpolnitve, če je bila dogovorjena v naprej. Tudi če to ni bila ni izpodbojna, če gre za sočasno izpolnitev ali pa če je stečajni dolžnik izpolnil v naprej.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da devet pravnih dejanj (pet verižnih kompenzacij, tri asignacije in ena cesija), s katerimi je tožeča stranka v času po 1.10.1996 poravnavala svoje obveznosti toženi stranki, nima pravnega učinka do stečajne mase tožeče stranke. Zato je toženi stranki naložilo, da mora plačati v stečajno maso tožeče stranke 4.570.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da še sedem pravnih dejanj (pet verižnih kompenzacij in dve asignaciji), s katerimi je tožeča stranka poravnavala svoje obveznosti pred 1.10.1996, nima pravnega učinka do stečajne mase tožeče stranke, in na plačilo v stečajno maso nadaljnjih 4.732.523,20 SIT.

Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu potrdilo. Pritožbi tožeče stranke zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje pa je ugodilo, sodbo o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo 529.724,00 SIT v stečajno maso razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu pa jo spremenilo in ugotovilo, da je tudi nadaljnjih sedem pravnih dejanj brez pravnega učinka do stečajne mase tožeče stranke, zaradi česar mora tožena stranka plačati v stečajno maso še 4.202.799,30 SIT z zamudnimi obrestmi.

Sodbo pritožbenega sodišča v celoti izpodbija tožena stranka z revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Edina bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja tožena stranka, se nanaša na stroškovni del z revizijo izpodbijane odločbe. Uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa revizijsko sodišče, tudi če je do nje res prišlo, v revizijskem odločanju ni moglo upoštevati. To pa zato, ker lahko poseže v odločitve o stroških na drugi oziroma prvi stopnji samo, če ugodi reviziji glede glavne stvari (drugi do četrti odstavek 166. člena ZPP), sicer pa odloči samo o stroških revizijskega postopka (prvi odstavek 166. člena ZPP). Samostojne revizije zoper sklep o stroških pa tožena stranka tudi nima glede na to, da postopek z njim ni bil (pravnomočno) končan, ampak je bil to samo z odločitvijo o glavni stvari (prvi odstavek 400. člena ZPP).

Izpolnitev obveznosti, ki jo (bodoči) stečajni dolžnik upniku ni izpolnil s svojimi denarnimi sredstvi, ni izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen v smislu 1. točke četrtega odstavka 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93...52/99; v nadaljevanju: ZPPSL), če je bila dogovorjena v naprej. Tudi pri takšni izpolnitvi pa velja, da gre, ob izpolnitvi predpostavk iz 125. člena ZPPSL, za izpodbojno dejanje, razen v primeru sočasnosti nasprotnih izpolnitev, oziroma predčasne izpolnitve (bodočega) stečajnega dolžnika. Takšne izpolnitve namreč na obseg stečajne mase ne vplivajo, zato ne pride niti do oškodovanja upnikov stečajnega dolžnika, niti do favoriziranja posameznega izmed njih (prvi odstavek 125. člena ZPPSL). Če ni sočasne izpolnitve, oziroma predčasne izpolnitve (bodočega) stečajnega dolžnika, pa je dejanje izpodbojno, če sta podana tako objektivni kot tudi subjektivni element dejanskega stanja izpodbijanja.

V obravnavanem primeru sočasna ali s strani tožeče stranke predčasna izpolnitev nista ugotovljeni, bili pa nista niti zatrjevani. Poznejša izpolnitev (tožena stranka v reviziji sama navaja listinsko naknadno izpolnitev dogovora) pa že pomeni zmanjšanje stečajne mase tako, kot pomeni zmanjšanje stečajne mase poznejša izpolnitev denarne obveznosti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj objektivnega elementa dejanskega stanja izpodbijanja. Ta dejanska ugotovitev (primerjaj: tretji odstavek 385. člena ZPP) je bila podlaga tudi sojenju pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče pa je ugotovilo tudi obstoj subjektivnega elementa, ne samo za tista izpodbijana pravna dejanja, s katerimi je tožeča stranka po 1.10.1996 poplačevala svoje obveznosti toženi stranki, ampak tudi za tista, s katerimi jih je poplačevala prej. Ugotovilo je, resničnost te dejanske ugotovitve pa potrjuje tožena stranka tudi v reviziji, da tožena stranka ni nikoli skrivala svojega vedenja o likvidnostnih težavah tožeče stranke. Zato tožeči stranki, tudi če je bil uporabljeni način poravnavanja njenih obveznosti v naprej dogovorjen, ni bilo treba še posebej dokazovati subjektivnega elementa dejanskega stanja izpodbijanja za tisti čas, ko bi bilo v primeru obstoja zatrjevanega dogovora dokazno breme po 2. točki četrtega odstavka 125. člena ZPPSL na njej. Že samo vedenje za likvidnostne težave pa zadostuje za ugotovitev obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja. Upoštevati je namreč treba, da je že dalj časa trajajoča plačilna nesposobnost predpostavka stečaja (prvi odstavek 2. člena ZPPSL), kar pomeni, da so občasne plačilne nesposobnosti, ki zahtevajo drugačen - negotovinski - način poravnavanja obveznosti, znak slabega ekonomsko - finančnega stanja.

Glede na navedeno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, tudi če je do nje prišlo, ni mogoče upoštevati, materialnopravno pa je bilo pravilno odločeno. Zato uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da tudi ni revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).