Jedro

Pravne posledice pravnomočno potrjene prisilne poravnave iz 216. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, oziroma ko so podani pogoji za opravo izvršbe. Ta faza se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

Šele pravnomočen kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine predstavlja izvršilni naslov iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega bo tekla izvršba.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi.

II. Odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških upnika se pridrži za končni sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek, prekinjen dne 3. 5. 2011, nadaljevalo z dnem 5. 11. 2011 (1. točka izreka). Izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. VL 5905/2011 z dne 11. 3. 2011, je utesnilo v skladu s pogoji prisilne poravnave, določenimi v sklepu o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. St 712/2011 z dne 20. 10. 2011 (2. točka izreka).

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložil upnik. Sklep izpodbija v 2. točki izreka, zaradi kršitve pravil postopka ter napačne uporabe ZFPPIPP in ZIZ. Opozarja, da se v tej zadevi postavlja vprašanje prednosti hipoteke pred prisilno poravnavo. Navaja, da je v posojilni pogodbi v notarskem zapisu s sporazumom o zavarovanju terjatve SV 1275/10 notarja Š. A. iz ..., z dne 14. 10. 2010, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, dolžnik soglašal, da se upnikova terjatev iz naslova posojila zavaruje na nepremičninah dolžnika z vknjižbo hipoteke. Na podlagi navedenega izvršilnega naslova je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom o izvršbi VL 5905/2011 z dne 11. 3. 2011 dovolilo izvršbo na zastavljene nepremičnine dolžnika, za kar je upnik z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil tudi ločitveno pravico. Meni, da je v 2. točki izreka sodišče odločilo v nasprotju z 213. členom ZFPPIPP, po katerem prisilna poravnava nima učinka na zavarovano terjatev. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in sklep v 2. točki razveljavi tako, da se izvršba nadaljuje brez omejitev iz prisilne poravnave, dolžniku pa naloži, da mora upniku povrniti stroške.

3. Dolžnik na pritožbo upnika ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijani 2. točki izreka, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na določbo 1. točke 216. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 215. člena ZFPPIPP in na prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP.

7. V skladu s 1. točko 216. člena ZFPPIPP izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in je bila v tem postopku ločitvena pravica pridobljena v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. V drugih primerih pa opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom (2. točka 216. člena ZFPPIPP).

8. Izvršilni naslov iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP predstavlja sodna odločba ali odločba drugega državnega organa, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko pred tem o terjatvi upnika še ni bilo odločeno, tak izvršilni naslov predstavlja pravnomočen kondemnatorni oziroma dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih dneh (oziroma v meničnih in čekovnih sporih v treh dneh) po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (tretji odstavek 44. člena ZIZ).

9. Potrjena prisilna poravnava v skladu z določbo prvega odstavka 212. člena ZFPPIPP učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena ali v 213. členu tega zakona drugače določeno. V skladu s 1. točko prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP pa potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za zavarovane terjatve.

10. V tej izvršilni zadevi se je postopek prisilne poravnave nad dolžnikom začel s sklepom z dne 3. 5. 2011, ko je bil izvršilni postopek še v fazi ugovornega postopka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listne v celoti. S sklepom z dne 8. 6. 2011 je sodišče prve stopnje z dnem začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom (3. 5. 2011), na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP, izvršbo prekinilo. Sklep je postal pravnomočen, saj se zoper njega nobena od strank ni pritožila. S sklepom z dne 26. 5. 2011 je sodišče prve stopnje sicer ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo in sklep dolžniku tudi vročilo (po podatkih spisa mu je bil vročen 2. 6. 2011). Vendar pa za dolžnika vse do vročitve sklepa o procesnem nadaljevanju postopka (odločitev v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, zoper katero pritožba ni bila vložena) rok za pritožbo zoper sklep z dne 26. 5. 2011, zaradi prekinitve, ni mogel začeti teči. To pa pomeni, da je bil predmetni postopek v času, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, še v fazi, ko sklep o izvršbi, in s tem njegov kondemnatorni del, še ni bil pravnomočen.

11. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje niti še ni imelo podlage za uporabo določbe 1. točke 216. člena ZFPPIPP. Po mnenju višjega sodišča so namreč pravne posledice pravnomočno potrjene prisilne poravnave iz 216. člena ZFPPIPP predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, oziroma ko so podani pogoji za opravo izvršbe. Ta faza se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (razen če je ta izdan na podlagi priložene menice, primerjaj četrti in šesti odstavek 45. člena ZIZ). Šele pravnomočen kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine tudi predstavlja izvršilni naslov iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega bo tekla izvršba, in za katero bo prišla v poštev uporaba 216. člena ZFPPIPP.

12. Zaradi nepravilne (prenagljene) uporabe določbe 216. člena ZFPPIPP je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne da bi se opredeljevalo do pritožbenih trditev o zavarovani terjatvi, na katero potrjena prisilna poravnava ne vpliva, saj je bila za odločitev o pritožbi odločilna že prva ugotovitev (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Jih bo pa v nadaljevanju postopka, glede na obvezno uporabo določbe 216. člena ZFPPIPP v fazi oprave izvršbe, moralo upoštevati sodišče prve stopnje in izdati poseben sklep. V izreku tega sklepa bo treba odločiti o obsegu oprave izvršbe (bodisi utesniti izvršbo v skladu s 1. točko 216. člena ZFPPIPP, bodisi odločiti, da se opravi izvršba za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom - 2. točka 216. člena ZFPPIPP), odločitev pa tudi ustrezno obrazložiti.

13. Ker bo o obsegu, v katerem se bo opravljala izvršba, v nadaljnjem postopku odločalo sodišče prve stopnje, se za to odločitev pridrži tudi odločanje o upnikovih pritožbenih stroških (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).