Jedro

Pritožbe zoper uvodoma navedeni sklep vložnica izrecno ni vložila. Ker vložnica zahteve za varstvo zakonitosti ni izpolnila pogoja, ki ga določa peti odstavek 420. člena ZKP (formalna in materialna izčrpanost pritožbe), Vrhovno sodišče njene zahteve za varstvo zakonitosti vsebinsko ne more obravnavati in jo mora po določbi drugega odstavka 423. člena ZKP zavreči, ne da bi zahtevo za varstvo zakonitosti vročalo vrhovnemu državnemu tožilstvu v odgovor.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Novi Gorici je s sklepom II Kr 44262/2015 z dne 21. 5. 2025 zavrnilo predlog obsojene A. A. za spremembo načina izvršitve kazni zapora. Pritožba zoper navedeni sklep po izrecni navedbi obsojenke v vlogi z dne 14. 7. 2025 ni bila vložena.

2.Zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenka, v kateri ne navaja zakonskih razlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da način izvršitve pravnomočno izrečene zaporne kazni iz vikend zapora spremeni v zaporno kazen ter izreče enotno zaporno kazen z vštetjem že prestanega dela kazni zapora.

B.

3.Po določbi prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se sme zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je končan kazenski postopek in zoper sodni postopek, ki je tekel pred takšno pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazanskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe.

4.V obravnavani zadevi pa gre za tako imenovano drugo odločbo, izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku v zvezi s postopkom odločanja o nadomestnem načinu izvršitve kazni zapora. Ne glede na to, ali gre za pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan postopek ali za tako imenovano drugo odločbo se sme vložnik po določbi petega odstavka 420. člena ZKP na kršitve sklicevati samo, če jih ni mogel uveljaviti v pritožbi, ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (predhodna izčrpanost pravnih sredstev). Iz navedenega sledi, da Vrhovno sodišče vsebinsko obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti le, če je bila pred tem vložena pritožba. Le če je ta pogoj izpolnjen, Vrhovno sodišče obravnava nadaljnji pogoj, ki ga za takšno, t.i. drugo odločbo predpisuje prvi odstavek 420. člena ZKP, to je, ali je vložnik izkazal, da je od odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

5.Pritožbe zoper uvodoma navedeni sklep vložnica izrecno ni vložila. Ker vložnica zahteve za varstvo zakonitosti ni izpolnila pogoja, ki ga določa peti odstavek 420. člena ZKP (formalna in materialna izčrpanost pritožbe), Vrhovno sodišče njene zahteve za varstvo zakonitosti vsebinsko ne more obravnavati in jo mora po določbi drugega odstavka 423. člena ZKP zavreči, ne da bi zahtevo za varstvo zakonitosti vročalo vrhovnemu državnemu tožilstvu v odgovor.

C.

6.Vsled navedenega zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogoja iz petega odstavka 420. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo, ne da bi jo vročalo vrhovnemu državnemu tožilstvu v odgovor (drugi odstavek 423. člena ZKP).

7.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Zveza: