Jedro

Ker sta bila ob uveljavitvi SPZ zemljišče (parcela 512/3, sedaj parceli 512/4 in 512/5) in stavba (...-22 in ...-30) na zemljišču v lasti različnih lastnikov, sodišče prve stopnje zemljišča pod stavbo pravilno ni določilo kot pripadajoče zemljišče stavbe. Skladno z drugim odstavkom 271. člena SPZ je stavba ...-22 postala sestavina parcele 512/4 (enako velja glede stavbe ...-30 in parcele 512/5), vsakokratni etažni lastniki stavb pa so na zemljišču pod stavbo (parceli 512/4 in 512/5) s 1. 1. 2003 pridobili zakonito stavbno pravico.

Izrek

I. Pritožbi druge nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v XIV. točki izreka spremeni tako, da se po spremembi glasi: „Na splošnih skupnih delih stavbe z ID znakom: stavba ...-30 se ugotovijo naslednji idealni deleži solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe: - 320/665 v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela z ID znakom: del stavbe ...-30-1, - 264/665 v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela z ID znakom: del stavbe ...-30-2 in - 81/665 v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela z ID znakom: del stavbe ...-30-3.“

II. V ostalem delu se pritožba druge nasprotne udeleženke, pritožba predlagatelja pa v celoti, zavrneta ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Predlagatelj, prvi nasprotni udeleženec in druga nasprotna udeleženka sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je (1) ugotovilo: - da na stavbi z ID znakom ...-22, ki stoji na parcelah 511/6 in 512/4, obe k. o. ..., obstoji etažna lastnina (I. točka izreka); - da je parcela 511/6 k. o. ... pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom ...-22, ter da imajo vsakokratni etažni lastniki stavbe z ID znakom ...-22 zakonito stavbno pravico na parceli 512/4 k. o. ..., ki traja toliko časa, dokler stavba stoji, pravica pa ima položaj splošnega skupnega dela stavbe (II. točka izreka); - posamezne dele stavbe z ID znakom ...-22 in njihove lastnike (III. točka izreka); - splošne skupne dele stavbe z ID znakom ...-22 (IV. točka izreka) ter idealne deleže solastnine na njih, v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe (V. točka izreka); - poseben skupni del stavbe z ID znakom ...-22 in idealne deleže solastnine na njem, v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe z ID znakom: del stavbe ...-22-3 in del stavbe ...-22-4 (VI. točka izreka); - da na stavbi z ID znakom ...-21, ki stoji na parceli 511/7 k. o. ..., obstoji etažna lastnina (VII. točka izreka); - da je parcela 511/7 k. o. ... pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom ...-21 (VIII. točka izreka); - posamezna dela stavbe z ID znakom ...-21 in njuna lastnika (IX. točka izreka); - splošni skupni del stavbe z ID znakom ...-21 in idealna deleža solastnine na njem, v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe z ID znakom: del stavbe ...-21-1 in del stavbe ...-21-2 (X. točka izreka); - da na stavbi z ID znakom ...-30, ki stoji na parcelah 512/5 in 511/8, obe k. o. ..., obstoji etažna lastnina (XI. točka izreka); - da je parcela 511/8 k. o. ... pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom ...-30, ter da imajo vsakokratni etažni lastniki stavbe z ID znakom ...-30 zakonito stavbno pravico na parceli 512/5 k. o. ..., ki traja toliko časa, dokler stavba stoji, pravica pa ima položaj splošnega skupnega dela te stavbe (XII. točka izreka); - posamezne dele stavbe z ID znakom ...-30 in njihove lastnike (XIII. točka izreka); - da sta parceli 512/5 in 511/8, obe k. o. ..., splošni skupni del stavbe z ID znakom ...-30, na katerem imajo vsakokratni lastniki posameznih delov stavbe idealne deleže solastnine (XIV. točka izreka); - da na parcelah 511/9, 511/8, 511/7, 511/6, vse k. o. ..., lastninsko pravico omejujejo vknjižena služnost užitka prvega okna kozolca, služnostna pravica dosmrtnega stanovanja in stvarno breme preskrbe ter vknjižena neprava stvarna služnost v korist T., d. d. (XVI. točka izreka); ter (2) odredilo: - izbris ID omejitve ... (pravica prepovedi odtujitve) in ... (hipoteka) pri parcelah 512/4, 512/5 in 512/6, vse k. o. ... (XV. točka izreka), in - izvedbo predmetnega sklepa v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (XVII. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka. Oba se sklicujeta na pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 (v zvezi s 3. členom ZVEtL-12 in 37. členom ZNP3). Predlagatelj sklep izpodbija v II. točki izreka, v delu, s katerim je sodišče ugotovilo, da imajo vsakokratni etažni lastniki stavbe z ID znakom ...-22 zakonito stavbno pravico na parceli 512/4 k. o. ..., ter v XII. točki izreka, v delu, s katerim je sodišče ugotovilo, da imajo vsakokratni etažni lastniki stavbe z ID znakom ...-30 zakonito stavbno pravico na parceli 512/5 k. o. ... Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugotovi, da je parcela 512/4 k. o. ... pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom ...-22, ter da je parcela 512/5 k. o. ... pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom ...-30. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Tudi druga nasprotna udeleženka, ki sklep izpodbija v celoti, predlaga njegovo spremembo, oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Predlagatelj meni, da je zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, vedno pripadajoče zemljišče te stavbe. Dejansko stanje je drugačno od zemljiškoknjižnega. Zemljišče in stavba nista v lasti različnih lastnikov (ni položaja iz 271. člena SPZ4). Zemljišče pod stavbo (parcela 512/4 k. o. ...) se je olastninilo na podlagi določb SZ,5 predlagatelj in ostali etažni lastniki so postali solastniki s trenutkom, ko so postali lastniki stanovanj v stavbi z ID znakom ...-22. Stavba je bila s strani okupatorja zgrajena že med drugo svetovno vojno kot pomožni objekt železnice. Kasneje je bila spremenjena v večstanovanjski objekt, v katerega so se naselile tretje osebe. Te osebe so leta 1992 stanovanja odkupile od Občine ..., ki je bila lastnica družbenih stanovanj v stanovanjski hiši na naslovu B. Na parceli 512/3 (sedaj parcela 512/4) k. o. ... je bila v tistem času vknjižena družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe. Nasprotna udeleženca v času lastninjenja nista bila imetnika pravice uporabe, imetniki te pravice so bili etažni lastniki. Napačno je stališče sodišča, da bi v primeru ugotovitve, da je zemljišče pod stavbo pripadajoče zemljišče, prišlo do razlastitve.

4. Druga nasprotna udeleženka meni, da je odločitev, da imajo etažni lastniki na parcelah 512/4 in 512/5 k. o. ... zakonito stavbno pravico, t. i. sodba presenečenja. Med postopkom nihče od udeležencev ni omenjal možnosti obstoja stavbne pravice. Druga nasprotna udeleženka se posledično ni opredelila do pogojev, ki jih SPZ določa za primer zakonite stavbne pravice. To lahko stori šele v pritožbenem postopku, kar je v nasprotju s pravili poštenega sojenja. Obravnavani primer ne sodi v zakonski okvir 271. člena SPZ. Pravni režim glede spornih nepremičnin se ni spreminjal, ves čas je šlo za klasično lastninsko pravico z upoštevanjem načela superficies solo cedit (nepremičnina nikoli ni bila predmet nacionalizacije). Občina ni postala lastnica stanovanj na podlagi 111. oziroma 113. člena SZ. To posledično pomeni, da ob uveljavitvi SPZ glede stanovanj in zemljišča ni veljal ločen lastninski režim (ni podlage za uporabo 30. člena ZVEtL-1). Četudi bi šteli, da je lastninska pravica na stanovanjih nastala na podlagi določb SZ, bi ta lahko nastala le na prostorih, kot so opisani v točkovalnih zapisnikih. Udeleženci postopka zahtevajo veliko več kot jim pripada na podlagi prodajnih pogodb (kar je bilo v postopku neprerekano dejstvo). Ker občina ni postala lastnica stanovanj, tudi ni imela obveznosti po 117. členu SZ. Sodišče se ni opredelilo do izračuna druge nasprotne udeleženke, iz katerega izhaja, da površina stanovanj v prodajnih pogodbah odstopa od dejansko uporabljanih površin. Udeleženci so vedeli, da presežni deli stanovanj niso njihovi, kar pomeni, da niso bili v dobri veri. Kar zadeva priposestvovanje, izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Prav tako se sodišče ni opredelilo do navedb druge nasprotne udeleženke, da nihče od udeležencev ni izkazal pravnega nasledstva iz 14. člena ZVEtL,6 da se je občina, ki je sosednjo nepremičnino leta 1985 kupila od tedanjega lastnika A. J., zavedala, da (glede dela zemljišča in stavbe, ki je v lasti nasprotne udeleženke) prodaja tujo stvar, da je druga nasprotna udeleženka del svojega solastniškega deleža podedovala, del pa kupila, in da je njena pravna prednica tudi navzven prosto razpolagala s svojo lastnino (na nepremičnini je leta 1987 ustanovila hipoteko).

5. Predlagatelj in druga nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo nasprotnika predlagata njeno zavrnitev. Enako v odgovoru na pritožbo predlagatelja predlaga tudi prvi nasprotni udeleženec.

6. Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba druge nasprotne udeleženke pa je delno utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo, da je postopek po ZVEtL/ZVEtL-1 namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim pravnim stanjem, ne reševanju spornih lastninskih vprašanj. Cilj zakona je omogočiti vknjižbo pred uveljavitvijo SPZ dejansko nastale etažne lastnine.7 Ker nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v poenostavljenem postopku, na podlagi domnev, dokaznih pravil in verjetnosti,8 odločba o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ne postane materialno pravnomočna. Tudi izpodbijani sklep tako ne predstavlja sodne odločbe o tem, kdo je lastnik spornih parcel; ugotavljanju lastninske pravice oziroma spornih dejstev v zvezi z lastninsko pravico je namenjen pravdni postopek.9

8. V dejansko podlago izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine10 na stavbah z ID znakom ...-22 (v naravi večstanovanjska stavba), ...-21 in ...-30 (obe v naravi drvarnica) (v nadaljevanju: stavba ...-22/...-21/...-30), so zajeta naslednja pravno pomembna dejstva.

Stavbo ...-22 je leta 1942 zgradil okupator, in sicer kot pomožni objekt železnice. Po vojni je bila stavba predelana v večstanovanjski objekt. V stavbi, ki je prešla v družbeno lastnino, so bila družbena stanovanja, ki so bila najprej dodeljena v uporabo posameznikom. Ti (M. H., M. P., S. Š.) so kasneje (v letu 1992) kot imetniki stanovanjske pravice stanovanja odkupili od Občine ..., pravne prednice tretje nasprotne udeleženke. V letu 2002 so tedanji etažni lastniki stavbe (M. H., M. P., A. Š.) sklenili dogovor o „medsebojnem dovoljenju za uporabo skupnih prostorov za adaptacijo oziroma razširitev stanovanja za bivanje“ (priloga A5). Površina posameznih delov stavbe ...-22 po podatkih iz katastra stavb ni enaka površini posameznih delov stavbe, kot izhaja iz kupoprodajnih pogodb, v letu 1992 sklenjenih med imetniki stanovanjske pravice in občino (priloge A2, D1, D3). Pred parcelacijo11 sta stavbi ...-22 in ...-30 stali na parcelah 512/312 in 511/3, stavba ...-21 pa na parceli 511/3. Parcela 512/3, ki je v solasti prvih dveh nasprotnih udeležencev, je bila razdeljena na parcele 512/4 (stavbišče stavbe ...-22), 512/5 (stavbišče stavbe ...-30) in 512/6. Parcela 511/3, ki je v lasti tretje nasprotne udeleženke, pa je bila razdeljena na parcele 511/6 (stavbišče stavbe ...-22), 511/7 (stavbišče stavbe ...-21), 511/8 (stavbišče stavbe ...-30) in 511/9. V stavbi ...-22 je pet posameznih delov, trije splošni skupni deli (klet, podstrešje, stopnišče, hodnik) in en poseben skupen del (stopnišče, hodnik). Stavba ...-21 ima dva posamezna dela, stavba z ID znakom ...-30 pa tri posamezne dele.

9. Materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da so podani pogoji za začetek postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temelji na ugotovitvi, da je stavba ...-22 v naravi in pravno razdeljena na posamezne dele; etažna lastnina na stavbi je nastala, ko je pravna prednica tretje nasprotne udeleženke z imetniki stanovanjske pravice sklepala pogodbe po SZ.13 Neusklajenost dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim in katastrskim (kot podlaga (razlog) za uporabo interventnega zakona) se izkazuje v dejstvih, da na parcelah, ki so v zemljiškoknjižni lasti nasprotnih udeležencev, stoji večstanovanjska stavba, ki v nepremičninskih evidencah ni (bila) zabeležena, in katere posamezni deli so bili predmet zunajknjižnega pravnega prometa.

10. Ker se druga nasprotna udeleženka v sledečih pritožbenih navedbah konkretizirano posveča le vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjski stavbi, tudi odgovori pritožbenega sodišča ostajajo v tem okviru. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, kdo so lastniki posameznih delov stavbe ...-22: predlagatelj je lastnik dela stavbe št. 1 (stanovanje tlorisne površine 99,4 m2 in uporabne površine 65,9 m2), udeleženka I. C. je lastnica dela stavbe št. 2 (stanovanje tlorisne površine 58,1 m2 in uporabne površine 56,5 m2), udeleženka M. P. je lastnica dela stavbe št. 3 (stanovanje tlorisne in uporabne površine 47,5 m2), udeleženec A. Š. je lastnik dela stavbe št. 4 (stanovanje tlorisne in uporabne površine 28,7 m2), tretja nasprotna udeleženka pa je lastnica dela stavbe št. 5 (stanovanje tlorisne in uporabne površine 24,8 m2). Pravilno je tudi ugotovilo, da predlagatelj in navedeni udeleženci razpolagajo s pravnimi naslovi, ki izkazujejo prehod lastninskih upravičenj nanje. Po kupoprodajnih pogodbah, sklenjenih na podlagi določb SZ (priloge A2, D1, D3), so kupci (M. H., M. P. in S. Š.) poleg stanovanj pridobili tudi solastniški delež na skupnih prostorih, delih in napravah ter pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču. A. Š., dedič po S. Š., je s stanovanjem (oziroma delom stanovanja, opisanim kot solastninski delež do 1/8) razpolagal v korist I. I. (zdaj C.) na podlagi kupoprodajne pogodbe (priloga D2). Stališče sodišča prve stopnje, da neobstoj pogodbe, sklenjene z zemljiškoknjižnim lastnikom, ni ovira za vzpostavitev etažne lastnine, ima podlago v prvem odstavku 21. člena ZVEtL-1. Ne drži pritožbena navedba druge nasprotne udeleženke, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega ugovora, da površine stanovanj v kupoprodajnih pogodbah odstopajo od dejanskih površin. Sodišče prve stopnje je razlog (podlago) za to odstopanje našlo v dogovoru (priloga A5), s katerim so tedanji etažni lastniki (z izjemo tretje nasprotne udeleženke, ki pa dogovoru nikoli ni nasprotovala, niti v tem postopku ne) soglasno posegli v skupne dele stavbe (v korist posameznih delov stavbe).14 Etažni lastniki so „povečana“ stanovanja ves čas uporabljali, medtem kot druga nasprotna udeleženka na stavbi oziroma njenih delih nikoli ni uveljavljala lastninskih upravičenj. Omenjeni dogovor etažnih lastnikov o preureditvi skupnih prostorov v stanovanjski hiši je pravni naslov v smislu drugega odstavka 19. člena ZVEtL-1.15 Odveč so zato razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe (tudi) na temelju priposestvovanja.16

11. V obravnavanem primeru etažna delitev vključuje tudi stavbišče stavb. Predlagatelj svojo pritožbeno tezo, da so etažni lastniki z nakupom stanovanj postali solastniki zemljišča pod stavbama ...-22 in ...-30, povezuje s trditvijo, da je bila na parceli 512/3 vknjižena družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe (zatrjuje upravičenost na podlagi lastninjenja družbenega zemljišča). Njegova trditev je brez dokazne opore, iz izvedenih dokazov (zemljiškoknjižni izpiski v prilogah B5, B6, B25) namreč izhaja, da je bila parcela 512/3 ves čas v zasebni lasti nasprotnih udeležencev oziroma njunih pravnih prednikov. Ker parcela 512/3 nikoli ni bila podržavljena (nikoli ni postala družbena lastnina s pravico uporabe v korist pravne prednice tretje nasprotne udeleženke), zanjo ni veljalo načelo akcesornosti (to načelo je veljalo le v situaciji, ko je stavba stala na zemljišču, ki je bila družbena lastnina).17 Parcela 512/3 posledično ni mogla biti predmet lastninjenja. Na drugi strani pa je brez dokazne opore tudi pritožbena navedba druge nasprotne udeleženke, da občina na podlagi določb SZ ni postala lastnica stanovanj v stavbi ...-22 in da posledično zanjo ni veljala obveznost iz 117. člena SZ. Iz predloženih kupoprodajnih pogodb (priloge A2, D1, D3), v katerih je tudi zapis, da je prodajalec (Občina ...) z dnem uveljavitve SZ postal lastnik družbenih stanovanj v stanovanjski hiši na naslovu B., izhaja, da so bila sporna stanovanja predmet lastninjenja in privatizacije. Ker v postopku ni bilo sporno, da je bila stavba ...-22 zgrajena na parcelah 511/3 in 512/3, tudi zapis v kupoprodajnih pogodbah (prilogi A2, D3), da je predmet prodaje stanovanje v stanovanjski hiši na parceli 511/3, ne omogoča presoje, za katero se v pritožbi zavzema druga nasprotna udeleženka.

12. V času gradnje stavb ...-22 in ...-30 je stvarnopravna razmerja res urejal ODZ,18 ki je v paragrafu 297 uveljavil načelo superficies solo cedit (stvar, ki je trajno spojena z zemljiščem, pripade zemljišču), kar pa ne vodi k zaključku, ki ga v pritožbi ponuja druga nasprotna udeleženka. Dejstvo, da je stavba ...-22, zgrajena na zemljišču v zasebni lasti, prešla v družbeno lastnino, utemeljuje sklep, da je glede stavbe in zemljišča pod njo veljal različen pravni režim, kar je povojni sistem družbene lastnine dopuščal.19 Sodišče prve stopnje je konkretno situacijo pravilno prepoznalo kot situacijo iz drugega odstavka 271. člena SPZ, ki določa ex lege ustanovitev stavbne pravice v tistih primerih, ko ob uveljavitvi SPZ obstajata ločeno lastninska pravica na zemljišču in lastninska pravica na objektu.20 Ker sta bila ob uveljavitvi SPZ zemljišče (parcela 512/3, sedaj parceli 512/4 in 512/5) in stavba (...-22 in ...-30) na zemljišču v lasti različnih lastnikov, sodišče prve stopnje zemljišča pod stavbo pravilno ni določilo kot pripadajoče zemljišče stavbe.21 Skladno z drugim odstavkom 271. člena SPZ je stavba ...-22 postala sestavina parcele 512/4 (enako velja glede stavbe ...-30 in parcele 512/5), vsakokratni etažni lastniki stavb pa so na zemljišču pod stavbo (parceli 512/4 in 512/5) s 1. 1. 2003 pridobili zakonito stavbno pravico.

13. Predmetni sklep za drugo nasprotno udeleženko ne more biti odločba presenečenja. Tretja nasprotna udeleženka je v postopku izrecno opozorila na obstoj pravnega stanja, ki zahteva uporabo drugega odstavka 271. člena SPZ, ter predlagala ustanovitev stavbne pravice. Protispisna je pritožbena trditev druge nasprotne udeleženke, da je tretja nasprotna udeleženka podala trditve glede stavbne pravice „v drugem kontekstu (samo za njeno nepremičnino)“.22 Druga nasprotna udeleženka se je do stališča tretje nasprotne udeleženke glede obstoja stavbne pravice izčrpno opredelila (njene navedbe sodišče prve stopnje povzema na 12. in 13. strani izpodbijanega sklepa). Dodatno materialno procesno vodstvo zaradi dopolnjevanja trditvene podlage ni bilo potrebno. Očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijani sklep prav tako ni obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe po prvem odstavku 30. člena ZVEtL-1. 14. Na podlagi pritožbenega preizkusa, opravljenega v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZvetL-1), pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri zapisu XIV. točke izreka („Ugotovi se, da sta zemljiški parceli št. 512/5 in 511/8, obe k. o. ... splošni skupni del stavbe z ID znakom ...-30, brez naslova, na katerih se ugotovijo naslednji idealni deleži solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe...“) ni upoštevalo, da vsakokratni lastniki posameznih delov stavbe ...-30 na stavbišču stavbe (na parceli 512/5) nimajo solastninske pravice (saj ne gre za pripadajoče zemljišče stavbe23), temveč zakonito stavbno pravico, s položajem splošnega skupnega dela stavbe,24 v idealnem (solastniškem) deležu. Zmotna uporaba materialnega prava (ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju) je narekovala delno ugoditev pritožbi druge nasprotne udeleženke ter ustrezno spremembo XIV. točke izreka sklepa.

15. Pritožbeno sodišče je v ostalem delu pritožbo druge nasprotne udeleženke, pritožbo predlagatelja pa v celoti, zavrnilo, ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16. Udeleženci (predlagatelj, prvi nasprotni udeleženec, druga nasprotna udeleženka) sami nosijo stroške pritožbenega postopka (35. člen ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami 2 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami, v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019 4 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/02, s spremembami in dopolnitvami 5 Stanovanjski zakon, Ur. l. RS, št. 18/91, s spremembami in dopolnitvami 6 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Ur. l. RS, št. 45/08, s spremembami in dopolnitvami 7 Osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, naj se omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. 8 Sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ta zakon, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Kadar bi moralo sodišče po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek, o predhodnem vprašanju zaradi spornih dejstev prekiniti postopek in posameznega udeleženca napotiti na pravdo, sodišče postopka ne prekine, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz tega zakona, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1). 9 Po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). 10 Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZVEtL-1, ki se na podlagi prehodne določbe 57. člena uporablja tudi za nadaljevanje in dokončanje postopkov v primerih, kjer je bil predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, na kateri je nastala etažna lastnina pred 1. 1. 2003, vložen pred uveljavitvijo tega zakona, sodišče z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine: 1. ugotovi, da na stavbi obstoji etažna lastnina, 2. ugotovi pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, 3. ugotovi obstoj ali neobstoj morebitnih izvedenih pravic na skupnih delih stavbe in njihove imetnike, 4. ugotovi posamezne dele stavbe in idealne deleže solastnine, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe, 5. za vsak posamezni del stavbe ugotovi lastnika ter morebitne izvedene pravice in njihove imetnike, razen v primeru vpisanega posameznega dela iz 32. člena tega zakona, ko sodišče v odločbi povzame v zemljiško knjigo vpisanega lastnika in v zemljiško knjigo vpisane izvedene pravice in njihove imetnike. 11 V tem postopku imenovan izvedenec geodet je poleg strokovne podlage za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb izdelal tudi elaborat za vpis sprememb v zemljiški kataster. 12 Vse sporne parcele ležijo v katastrski občini ..., zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve ob navedbi parcele opušča navedbo katastrske občine. 13 Gre za primer zunajknjižne etažne lastnine - stavba in njeni deli niso bili evidentirani v katastru in zemljiški knjigi, bili pa so predmet pravnega prometa. Po drugem odstavku 17. člena ZVEtL-1 se šteje, da je na stavbi nastala etažna lastnina pred 1. 1. 2003, če je bila pred tem datumom pridobljena etažna lastnina na posameznem delu v etažni lastnini ali če je pred tem datumom nastal pravni naslov, s katerim se po določbah tega zakona izkazuje pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe. 14 S preureditvijo skupnih delov stavbe se je spremenila površina, ne pa tudi število (5) posameznih delov stavbe. 15 Po drugem odstavku 19. člena ZVEtL-1 je pravni naslov po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. 16 Sodišče prve stopnje je presodilo, da so etažni lastniki dele posameznih delov, ki jih niso pridobili s kupoprodajno pogodbo, priposestvovali. 17 Po obrnjenem načelu superficies solo cedit, izraženem v zakonski ureditvi za družbeno premoženje od 50. let prejšnjega stoletja dalje (glej povzetek vseh relevantnih pravnih predpisov od leta 1954 dalje, v opombi 23 odločbe II Ips 128/2018), je zemljišče, na katerem je bila zgrajena stavba, delilo premoženjskopravno usodo zgradbe: če je bila zgradba zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, je imel lastnik stavbe pravico uporabe tega zemljišča (s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, se je prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo). Pravica uporabe se je kasneje (za večstanovanjsko stavbo, ki je bila v družbeni lasti, z uveljavitvijo SZ) transformirala v lastninsko pravico. 18 Občni državljanski zakonik 19 Do uveljavitve SPZ je bilo možno, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. 20 S tem je SPZ te položaje uskladil z načelom superficies solo cedit. Glej članek dr. A. Vlahek, Stavbna pravica - sedem let po njeni uveljavitvi, Pravni letopis 2010, str. 165. 21 Sodišče prve stopnje se pravilno ni oprlo na domnevo o skupnih delih stavbe iz prvega odstavka 23. člena ZVEtL-1. 22 Glej zapisnik o naroku z dne 16. 10. 2015 (tretja nasprotna udeleženka je predlog podala glede nepremičnine, ki je v lasti prvih dveh nasprotnih udeležencev) in vlogo tretje nasprotne udeleženke z dne 29. 10. 2015. 23 Po tretjem odstavku 23. člena ZVEtlL-1 se šteje, da je pripadajoče zemljišče skupni del stavbe, ki je v solastnini njenih vsakokratnih lastnikov. 24 Če sodišče ugotovi, da imajo vsakokratni etažni lastniki stavbe na nepremičnini, na kateri se stavba nahaja, zakonito stavbno pravico po pravilih stvarnopravnega zakonika o več uporabnikih iste nepremičnine, z odločbo o vzpostaviti etažne lastnine po uradni dolžnosti ugotovi njen obstoj in jo vpiše kot splošni skupni del stavbe (tretji odstavek 30. člena ZVEtL-1).