19. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 19/2004 z dne 9. 12. 2004 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 292/2003 z dne 13. 10. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku (gospodarskem sporu) je bilo pritožnici (tedaj toženki) naloženo, naj tožnici plača 1.390.052 SIT s pripadki, kar je predstavljalo znesek neplačanih obrokov najemnine za čas med dnevom, ki je bil v pogodbi določen kot čas prenehanja najemne pogodbe, in dnevom, ko je prišlo do dejanske vrnitve nepremičnine najemodajalcu.

2.V ustavni pritožbi pritožnica ponavlja argumente, ki jih je predhodno neuspešno uveljavljala že v pravdnem postopku. Navaja, da najemnine ni dolžna plačati, saj v spornem času prostorov ni izkoriščala za opravljanje dejavnosti in jih, razen z eno izjemo, tudi ni drugače uporabljala. Do prenehanja najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas in ki ni bila podaljšana, naj bi prišlo že prej. Pritožnica naj bi tudi odjavila dobavo elektrike in vode, pri čemer ugovarja stališču, da si je zaradi tega le sama kriva, če prostora zato ni mogla normalno uporabljati. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišč, da je tudi v spornem času v prostorih ostala njena oprema (jogiji, postelja, hladilnik), kar naj bi kazalo na to, da je nepremičnino še uporabljala. Trdi namreč, da je šlo za predmete, ki so bili opredeljeni kot "višek" in jih je nesporno tudi kasneje obdržala tožeča stranka. Na prenehanje najemne pogodbe naj bi kazalo tudi to, da je najemodajalka pritožnici vrnila akceptne naloge. Trdi, da nobena od strank ni štela, da najemno razmerje obstaja in da se to tudi ni izvajalo. Meni, da je bilo zanjo "usodno", da je še razpolagala s ključem, vendar navaja, da do tega ni prišlo, ker ključa ne bi bila hotela izročiti, pač pa zato, ker se tožeči stranki ni mudilo glede primopredaje. To naj bi bilo razumljivo, saj je bila tedaj tožeča stranka v sodnem sporu glede lastništva te nepremičnine z neko drugo osebo. To naj bi pritožnica razumela in zato ni silila k primopredaji. Trdi, da sta se s tožečo stranko za čas, dokler omenjeni sodni spor teče, dogovorili, da pritožnica le občasno pogleda, kaj se dogaja v stavbi. Žal naj bi bil ta dogovor sklenjen le ustno in ga je bilo težko dokazovati. Do primopredaje je nato dejansko prišlo po tem, ko je najemodajalka uspela v omenjeni pravdi s tretjo osebo. To naj bi kazalo na resničen obstoj dogovora o tem, da se s primopredajo le počaka do konca tega sodnega spora. Pritožnica še navaja, da v takih in podobnih primerih sodna praksa ni štela, da bi šlo za nadaljevanje najemnega razmerja. Trdi, da sta ji z vsem navedenim kršeni pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave in pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

B.

3.Za presojo Ustavnega sodišča bi lahko bil pomemben očitek o odstopu od sodne prakse. Če bi namreč šlo za samovoljen oziroma arbitraren odstop od sodne prakse, bi to lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki je glede procesnega položaja v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Vendar je ta očitek povsem pavšalen in ga ni mogoče preizkusiti.

4.Z vsemi ostalimi navedbami v ustavni pritožbi pritožnica le oporeka pravilnosti uporabe materialnega prava in predvsem dokazni oceni oziroma pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja. Takšne navedbe pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne morejo utemeljiti. Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe namreč ne preizkuša same po sebi pravilnosti uporabe zakona in pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, pač pa le, ali gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić