Jedro

Poziv, da mora oseba oddati neveljavno vozniško dovoljenje (7. odstavek 124. člena ZVCP) je glede na določbo 290. člena ZUP sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim prične upravna enota postopek izvršbe sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.11.2001. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper poziv Upravne enote Ljubljana z dne 19.6.2001 (izdan na podlagi 290. člena ZUP) s katerim je ta ugotovila, da je odločba sodnika za prekrške Ljubljana z dne 3.4.2000, s katero je bila tožniku izrečena kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, postala pravnomočna in izvršljiva ter tožnika pozvala, da mora v petih dneh po vročitvi tega poziva izročiti Upravni enoti Ljubljana svoje vozniško dovoljenje, kolikor pa tega ne bo storil v tem roku, pa mu ga bodo odvzeli policisti na njegove stroške.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in v celoti sledi utemeljitvi izpodbijanega akta in razlogom, ki jih je navedla tožena stranka (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožena stranka je ugotovila, da je postopek izvršbe predmetne sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in izdaje izpodbijanega poziva pravilen in zakonit. Po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Uradni list RS, št. 22/2000), se kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečena v postopku o prekrških, izvrši, ko postane akt, s katerim je izrečena, pravnomočen in ko za njegovo izvršitev ni zakonske ovire. Po določbi 7. odstavka 124. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP, Uradni list RS, št. 30/98 in 61/2000) mora oseba, ki ji je v postopku o prekršku izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, na poziv pristojne upravne enote oddati neveljavno vozniško dovoljenje. Navedeni poziv je torej glede na določbo 290. člena ZUP sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim prične upravna enota postopek izvršbe sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer mora najprej ugotoviti, da je akt, ki naj bi se izvršil, postal izvršljiv, nato pa določiti način njegove izvršitve kot ga predpisujeta določbi 124. člena ZVCP ter 139. člen v zvezi s 160. in 124. členom ZIKS, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi pravilno storjeno.

V pritožbi in dopolnitvi pritožbe zoper izpodbijano sodbo tožnik med drugim navaja, da sam prekršek, ki ga je storil, ne zahteva hujše kazni in povzema potek postopka pred sodnikom za prekrške. Prosi, da se zadeva še enkrat preuči in se mu vrne vozniško dovoljenje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čem pa mora skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 16. členu ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, po uradni dolžnosti paziti na bistvene kršitve postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

V obravnavani zadevi tožnik v pritožbi ni navedel, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče pa je ob preizkusu, ali je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravne sporu, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, ugotovilo, da do takih kršitev ni prišlo in da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

Utemeljenosti pritožbenih navedb, ki se nanašajo le na odločbo sodnika za prekrške, pritožbeno sodišče ni presojalo, ker ta odločba ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.