Jedro

Pogodba o nadzoru je mandatna pogodba. Nadzorni inženir se s sklenitvijo pogodbe o nadzoru zaveže, da bo opravljal nadzor nad gradnjo objekta. Predmet izpolnitvenega ravnanja nadzornega inženirja je torej opravljanje nadzora nad tem, kako izvajalec, ki se je s sklenitvijo gradbene pogodbe v razmerju do naročnika zavezal zgraditi določen objekt, opravlja gradnjo objekta.

Obveznost nadzornega inženirja je torej obligacija prizadevanja. Pri teh pa so merilo, ali je bila storitev pravilno opravljena, ravnanja izvajalca storitve. Izvajalec storitve, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja, krši obveznost pravilne izpolnitve, če ravna v nasprotju z ustrezno zahtevano profesionalno skrbnostjo. Takšna kršitev oziroma nepravilna izpolnitev pa ne samo, da lahko rezultira v odškodninski odgovornosti izvajalca storitve, temveč lahko vpliva tudi na dolžnost plačila izvajalcu storitve (nadzorniku).

Mandatar (nadzorni inženir) pridobi namreč pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To stori v dveh primerih: če uspešno opravi posel, torej če z opravljenim poslom uresniči naročiteljev interes, zaradi uresničitve katerega je ta naročil opravo posla, ali če posla sicer ne opravi uspešno, če je hkrati izpolnjena nadaljnja predpostavka - tj. če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi; če si je torej z ustrezno skrbnostjo prizadeval, da bi ta interes uresničil. Kaj to pomeni za obravnavani primer, pa izhaja iz nadaljevanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijani I. in III. točki izreka sodba razveljavi, zadeva pa v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 172992/2010 z dne 19. 1. 2011 ostane v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči plača: - glavnico v znesku 15.606,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 12. 2010 do plačila; - izvršilne stroške v znesku 256,20 EUR (I. točka izreka).

Zaradi umika tožbe za glavnico v znesku 8.451,78 EUR je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in pravdni postopek ustavilo (II. točka izreka). Toženi stranki je v plačilo naložilo še 1.950,65 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (I. in III. točko izreka) je iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb pravdnega postopka pritožbo vložila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo tožene stranke tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo šestih računov (tj. računa št. 4/2009 v višini 8.451,78 EUR z dne 6. 4. 2010 z datumom zapadlosti 6. 5. 2010; računa št. 5/2009 v višini 4.892,91 EUR z dne 9. 5. 2010 z datumom zapadlosti 8. 6. 2010; računa št. 6/2009 v višini 1.897,42 EUR z dne 30. 4. 2010 z datumom zapadlosti 8. 7. 2010; računa št. 7/2010 v višini 2.905,49 EUR z dne 3. 7. 2010 z datumom zapadlosti 2. 8. 2010; računa št. 9/2010 v višini 1.873,13 EUR z dne 4. 8. 2010 z datumom zapadlosti 3. 9. 2010 in računa št. 10/2010 v višini 3.006,08 EUR z dne 9. 8. 2010 z datumom zapadlosti 7. 9. 2010), ki jih je izdala za storitve nadzora, ki jih je opravila za toženo stranko. Po njenem zatrjevanju sta namreč pravdni stranki sklenili dve pogodbi - Pogodbo IN 3/08 z dne 20. 8. 2008, po kateri je tožeča stranka za toženo stranko opravila dela delnega investicijskega inženiringa s strokovnim in obračunskim nadzorom pri gradnji proizvodno-skladiščno-poslovnega objekta v X (zaradi izbrisa M. s. p. iz poslovnega registra dne 31. 1. 2009 pa še Aneks št. 1 k tej Pogodbi dne 2. 2. oziroma 9. 2. 2009) ter Pogodbo št. IN I/09, s katero je tožeča stranka prevzela strokovni in obračunski nadzor pri gradnji kotlovnice na biomaso in zalogovnika ob PSPO v X. Dela je - tako trdi - opravila kvalitetno, pravočasno in strokovno, za oba objekta pa je dne 10. 9. 2010 pridobila tudi uporabno dovoljenje in je bila opravljena primopredaja del z izvajalcem gradnje.

6. Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama materialnopravno opredelilo kot pogodbo o delu oziroma podjemno pogodbo v smislu 619. člena in naslednjih Obligacijskega zakonika(1) (v nadaljevanju OZ). Kot odločilno je tako štelo, da tožena stranka ni izkazala, da je račune (A 5 do A 10) zavrnila oziroma da je pravočasno - torej v rokih, ki jih določa zakon - in konkretno grajala opravljeno delo tožeče stranke (ki ga je ta v računih zaračunala na podlagi sklenjenih pogodb) ter tožbenemu zahtevku v delu, ki ni bil obsežen z umikom, ugodilo. Poudarilo je tudi, da ne vzdrži ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni kvalitetno opravljala dela nadzora, ker se je M. po tretjini opravljenega dela zaposlil pri UE Jesenice (saj se je ta zaposlil že pred opravo del, zaračunanih z računom št. 4/2009, slednjega pa je tožena stranka dne 23. 12. 2010 poravnala kot nespornega), niti njeno pravno naziranje, da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti po pogodbah s tem, da je za opravo dela najela podizvajalce. Po stališču sodišča prve stopnje je tožeča stranka pravilno, pravočasno in kvalitetno opravljala nadzor, da je izpolnila svoj del pogodbe tudi s tem, da je o izvajanju nadzora pri gradnji sklenila pogodbi z družbo A. d. o. o. (nadzor nad elektriko) ter družbo E. s. p. 7. Pritožnica se z argumenti, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo kot nosilne razloge sodbe, ne strinja. V pritožbi graja njegov zaključek, da je bil v času izdaje vtoževnih računov nadzor kvalitetno opravljen. Slabo delo nadzora se namreč po njenem mnenju lahko odraža tudi v kasnejšem obdobju, in sicer v slabo izvedenem objektu - puščanju strehe, kotlovnici ..., sodišče prve stopnje pa se v tem postopku v ugovore tožene stranke, da je bila zaradi malomarnega ravnanja tožeče stranke in pomanjkanja kontrole izvajalcev objekta streha na objektu hotela A. položena nestrokovno,(2) sploh ni spuščalo. Ponavlja, da je od izvajalca zahtevala odpravo napak na objektu, da pa bi bilo teh bistveno manj, če bi bila tožeča stranka skrbna, če bi bila prisotna na objektu, na sestankih in pri vsaki kontroli gradbenih del. 8. Takšnim očitkom, ki po svojem smislu merijo na pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, pritožbeno sodišče pritrjuje. Sodišče prve stopnje je toženi stranki - iz razlogov, navedenih v nadaljevanju - zmotno odvzelo ugovore v smeri tožničinega ravnanja v nasprotju z ustrezno strokovno skrbnostjo.

9. Pogodba o nadzoru je mandatna pogodba. Nadzorni inženir (v obravnavanem primeru tožeča stranka) se s sklenitvijo pogodbe o nadzoru zaveže, da bo opravljal nadzor nad gradnjo objekta. Predmet izpolnitvenega ravnanja (storitvene obveznosti) nadzornega inženirja je torej opravljanje nadzora nad tem, kako izvajalec, ki se je s sklenitvijo gradbene pogodbe v razmerju do naročnika (v predmetni zadevi tožene stranke) zavezal zgraditi določen objekt, opravlja gradnjo objekta.(3)

10. Končni interes naročnika, zaradi uresničitve katerega sklene pogodbo o nadzoru nad gradnjo, je v določenem roku pridobiti objekt določenih lastnosti in brez napak. Ta interes lahko naročnik uresniči, če izvajalec del pravočasno in pravilno (brez napak) izpolni svojo obveznost, ki se jo je s sklenitvijo gradbene pogodbe zavezal izpolniti. Končni interes naročnika se torej s sklenitvijo gradbene pogodbe zaveže uresničiti izvajalec del. S sklenitvijo pogodbe o nadzoru nad gradnjo pa se nadzorni inženir zaveže samo, da bo v skladu s pravili stroke opravljal nadzor nad gradnjo (nad deli, ki jih opravlja izvajalec) in si pri tem prizadeval, da bo naročnik uresničil navedeni končni interes (pravočasno pridobil objekt brez napak).(4)

11. Obveznost nadzornega inženirja je torej obligacija prizadevanja. Pri teh (tj. obligacijah prizadevanja) pa so merilo, ali je bila storitev pravilno opravljena, ravnanja (dejanja in opustitve) izvajalca storitve. Izvajalec storitve, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja, krši (pogodbeno) obveznost pravilne izpolnitve, če ravna (opravi posamezna dejanja oziroma opusti izvedbo določenih dejanj) v nasprotju z ustrezno zahtevano profesionalno skrbnostjo.(5) Takšna kršitev oziroma nepravilna izpolnitev pa ne samo, da lahko rezultira v odškodninski odgovornosti izvajalca storitve, temveč lahko vpliva tudi na dolžnost plačila izvajalcu storitve (nadzorniku).

12. Mandatar (nadzorni inženir) pridobi namreč pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To stori v dveh primerih: (1) če uspešno opravi posel, torej če z opravljenim poslom uresniči naročiteljev interes, zaradi uresničitve katerega je ta naročil opravo posla (v primeru nadzornika to praviloma pomeni, da je objekt brez napak) ali (2) če posla sicer ne opravi uspešno, če je hkrati izpolnjena nadaljnja predpostavka - tj. če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi; če si je torej z ustrezno skrbnostjo prizadeval, da bi ta interes uresničil(6). Kaj to pomeni za obravnavani primer, pa izhaja iz nadaljevanja.

13. V tem postopku je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo dne 14. 2. 2014 vložila nasprotno tožbo za plačilo odškodnine v višini 125.000,00 EUR. V njej je tožeči stranki očitala, da ni ravnala kvalitetno in v skladu z veljavnimi predpisi oziroma da je zaradi njenih opustitvenih ravnanj toženi stranki nastala škoda (že v letu 2010, škoda, ki jo vtožuje po nasprotni tožbi, pa ji je nastala v neurju leta 2013). Citirala je vse pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil izvedenec F. (katerega je tožena stranka aktivirala zaradi nastale škode), tj. da je na strehi položena folija drugega proizvajalca, da je nadzornik začasno situacijo potrdil, čeprav opis del po tej situaciji ne ustreza dejanskemu stanju ipd. ter zatrjevala, da stroški sanacije oziroma celotna škoda znaša 250.000,00 EUR, da pa sama ocenjuje, da je odgovornost tožeče stranke najmanj 125.000,00 EUR.

14. Z nasprotno tožbo je tožena stranka torej uveljavljala, da je tožeča stranka odškodninsko odgovorna za nepravilno izpolnitev (smiselno, da nadzorni inženir pri opravljanju nadzora nad gradnjo ni ravnal v skladu s pravili stroke, ki so uveljavljena na področju opravljanja nadzora nad gradnjo oziroma da je kršila svoje pogodbene obveznosti in da ima zato njena izpolnite značilnosti nepravilne izpolnitve). Sodišče prve stopnje, ki je nasprotno tožbo vpisalo pod samostojno opravilno številko, pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, da gre v obravnavani zadevi in v zadevi po nasprotni tožbi za dve različni vrsti postopkov in da se z združitvijo zadev obravnavanje ne bi pospešilo (saj se po nasprotni tožbi obravnava plačilo odškodnine, takšni postopki pa so zaradi dokaznega postopka običajno daljši).

15. A tožena stranka trditev, da tožeča stranka svojega dela ni opravila strokovno in z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo, ni podala le v okviru uveljavljanja poslovne odškodninske odgovornosti (tj. nasprotne tožbe). Na ta način se je branila tudi zoper sam tožbeni zahtevek(7) , in sicer da tožeča stranka plačilo za delo terja neutemeljeno, ker tožeča stranka posla ni opravljala strokovno (pri čemer je konkretizirala, kaj po njenem mnenju pomeni ravnanje v nasprotju z ustrezno skrbnostjo), da ima objekt napake(8) in da ji je tisti del, ki je nesporen, tožena stranka že plačala.

16. To pa skladno z obrazloženim v 11. in 12. točki tega sklepa pomeni, da se v predmetnem postopku sodišče prve stopnje pri obravnavanju tožbenega zahtevka (na plačilo 23.026,81 EUR iz naslova opravljenih storitev nadzornika gradnje) ugovorom tožene stranke ni moglo uspešno izogniti s sklicevanjem na to, da gre za uveljavljanje odškodninske odgovornosti in da se bo to presojalo v ločenem postopku po nasprotni tožbi(9). (Ne)pravilnost izpolnitve v smislu ravnanja v nasprotju z ustrezno skrbnostjo namreč vpliva tudi na plačilo za delo nadzornega inženirja, če posel ni bil uspešno opravljen. In tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da tožeča stranka posla ni opravila uspešno (že v ugovoru trdi, da ima objekt A. napake - list. št. 14). Prav tako, da tožeča stranka pri opravljanju nadzora ni ravnala z ustrezno strokovno skrbnostjo ter konkretizirala, kaj po njenem mnenju pomeni ravnanje v nasprotju s profesionalno skrbnostjo (oziroma v nasprotju s pravili stroke, ki so se uveljavila na področju opravljanja nadzora nad gradnjo)(10). Pritožnica ima zato prav, da sodišče prve stopnje njenih ugovorov o malomarnem ravnanju tožeče stranke (oziroma o ravnanju v nasprotju z ustrezno skrbnostjo), zmotno ni presojalo pa bi jih moralo. Sodišče prve stopnje se s trditvami tožene stranke (in posledično tudi tožeče stranke) o dejstvih, povezanih s profesionalno skrbnostjo ravnanja tožeče stranke, zaradi napačnega materialnopravnega stališča ni ukvarjalo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo (tj. I. in III. točko izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

17. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje, izhajajoč iz zgoraj nanizanih materialnopravnih izhodišč, ugovore tožene stranke, ki se nanašajo na ravnanja in opustitve tožeče stranke, torej moralo presojati z vidika ustrezne skrbnosti (v smislu, ali je tožeča stranka ravnala s skrbnostjo, katere objektivno merilo so pravila stroke, ki so uveljavljena na področju opravljanja nadzora nad gradnjo) in v zvezi s tem izvesti (tudi) predlagan dokaz s postavitvijo izvedenca (gradbene) stroke, ki bo lahko ugotovil, kakšen gradbeni nadzor je bil v tem primeru izvajan (kot je toženka predlagala v pripravljalni vlogi z dne 23. 12. 2011, list. št. 55), oziroma ali je tožeča stranka ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi. Poleg tega bo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva moralo razčistiti, kateri del terjatve se nanaša na dela po Pogodbi št. IN I/09 (strokovni in obračunski nadzor pri gradnji kotlovnice na biomaso), kakšni so ugovori tožene stranke v zvezi s tem delom terjatve ter na trditve o dejstvih, s katerimi tožena stranka te ugovore utemeljuje, tudi konkretno odgovoriti. V obrazložitvi izpodbijane sodbe tega namreč ni storilo.

18. Ker je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo in 64/16 - odl. US.

Op. št. (2): Kar je imelo za posledico zamakanje v vseh letih od izgradnje dalje in je eskaliralo leta 2013, ko je viharni veter streho enostavno odkril. Op. št. (3): N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str.: 1105. Op. št. (4): Prav tam.

Op. št. (5): Drugače kot pri podjemnik pri podjemni pogodbi, ki svojo obveznost izpolni samo, če opravi (konča) posel, ki se ga je s sklenitvijo pogodbe zavezal opraviti, pri mandatni pogodbi samo zato, ker posel ni bil (uspešno) opravljen, mandatarjevo ravnanje nima značilnosti kršitve (neizpolnitve) pogodbene obveznosti. Končni rezultat (uspeh) posla sam po sebi ni pomemben za presojo, ali je mandatar pravilno izpolnil svojo obveznost. Ta uspeh je namreč merilo za presojo, ali je bila pravilno izpolnjena storitvena obveznost, ki ima značilnost obligacije rezultata (npr. v tem primeru obveznost izvajalca del). N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str.: 190. Op. št. (6): N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str.:258. Op. št. (7): Kar je lahko storila brez sklicevanja na pobotni ugovor. Če se namreč izkaže, da so njene trditve resnične, bo sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke moralo zavrniti.

Op. št. (8): Ki jih je toženka pravočasno reklamirala (list. št. 14).

Op. št. (9): Primerjaj VSL sklep I Cp 1684/2014. Op. št. (10): Pri obligacijah prizadevanja so merilo, ali je bila storitev pravilno opravljena, ravnanja (dejanja in opustitve) izvajalca pri opravljanju te storitve. Zato izvajalec storitve, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja, krši (pogodbeno) obveznost pravilne izpolnitve, če ravna (opravi posamezna dejanja oziroma opusti izvedbo določenih ravnanj) v nasprotju z ustrezno (zahtevano) strokovno (profesionalno) skrbnostjo (3. knjiga OZ s komentarjem; str. 1117)