Jedro

V predlogu za oprostitev plačila sodne takse je tožnik navedel zgolj, da je slabega premoženjskega stanja, v predlogu priloženi izjavi o premoženjskem stanju pa ni navedel dohodka iz kmetijstva, niti vrednosti njemu in ženi lastnih nepremičnin. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo vrednost nepremičnin po podatkih GURS, katere je pridobilo po uradni dolžnosti, in na podlagi teh podatkov in iz podatkov o višini pokojnin tožnika in njegove žene upravičeno štelo, da s plačilom sodne takse ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegove žene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljenega zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodne takse, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je pravni pouk v izpodbijanem sklepu, da zoper sklep ni pritožbe, napačen, saj je zoper takšen sklep pritožba možna. Sama odločitev sodišča prve stopnje je tudi sicer materialnopravno zmotna. Po 11. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je pri oprostitvi plačila sodne takse odločilno premoženje, finančno in likvidnostno stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Dejstvo je, da tožnik prejema pokojnino le v višini 190,00 EUR mesečno in bi mu s plačilom takse ostalo le še 25,00 EUR oziroma če se upošteva še dohodek njegove žene, obema ostane v preživetje le še 425,00 EUR na mesec, kar nedvomno ni znesek, ki bi lahko dvema človekoma omogočal normalno življenje. Tožnik ni zmožen plačati takse niti ob dejstvu, da je lastnik večih nepremičnin, ker se le-teh ne da kar tako prodati, saj se te nahajajo v zelo hribovitem svetu, na njih pa tožnik z ženo pridela nekaj hrane, s katero si pomagata pri preživljanju. Poleg hrane je namreč potrebno vsak mesec plačati tudi režijske stroške, pri čemer samo pokojnina obeh ne zadostuje. Nedvomno torej tožnik takse ne more plačati brez da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Strinjati se je s pritožbeno trditvijo o dovoljenosti pritožbe zoper izpodbijani sklep in je pritožbeno sodišče obravnavano pritožbo zato vzelo v obravnavo. Pritožba ni dovoljena le zoper sklepe, s katerimi sodišče prve stopnje ugodi predlogu stranke, da jo oprosti plačila sodnih taks (šesti odstavek 12. člena ZST-1).

5. V predlogu za oprostitev plačila sodne takse je tožnik navedel zgolj, da je slabega premoženjskega stanja, v predlogu priloženi izjavi o premoženjskem stanju (priloga A2 in A3) pa ni navedel dohodka iz kmetijstva, niti vrednosti njemu in ženi lastnih nepremičnin. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo vrednost nepremičnin po podatkih GURS, katere je pridobilo po uradni dolžnosti, in na podlagi teh podatkov in iz podatkov o višini pokojnin tožnika in njegove žene upravičeno štelo, da s plačilom sodne takse ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegove žene. Ko pritožnik v pritožbi dodatno pojasnjuje svoje slabe premoženjske razmere, vključno s potrebnimi izdatki in nizko vrednostjo njemu in ženi lastnih nepremičnin, je to skladno določbi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) neupoštevna pritožbena novota, saj ni izkazano, niti zatrjevano, da tožnik teh dejstev ne bi mogel navajati že v postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa.

6. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena).