Jedro

Samo ugotovitev daljše bolezni oziroma poškodbe ne zadošča za odpis davčnega dolga, ampak je treba ugotoviti tudi, ali bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku). Te dejanske okoliščine, ki vplivajo na odločitev o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu v izjemnih primerih, je prvostopenjski organ ugotovil pravilno in se na podlagi podatka, da mesečni prihodki tožnice in njenega sina znašajo 1.133,06 EUR, pravilno odločil, da kljub upoštevanju slabšega zdravstvenega stanja tožnice plačilo dolga ne bo ogrozilo njenega preživljanja ali preživljanja njene družine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Davčni urad Celje, je z izpodbijano odločbo, št. DT 4292-10095/2011-16-04-4101-01 z dne 1. 3. 2012, kot prvostopenjski organ odločil, da se vlogi davčne zavezanke A.A. za odpis ali delni odpis davčnega dolga iz naslova davka od dobička iz kapitala, ki na dan 1. 3. 2012 znaša skupaj z zamudnimi obrestmi 3.639,07 EUR, ne ugodi (1. točka izreka); da se vlogi davčne zavezanke za obročno plačilo davčnega dolga iz naslova davka od dobička iz kapitala, ki na dan 1. 3. 2012 znaša 3.639,07 EUR, od tega glavnica 2.981,49 EUR ter zamudne obresti 657,58 EUR, ugodi in se ji dovoli dolgovani znesek odplačati v 24 zaporednih mesečnih obrokih (2. točka izreka); da če davčna zavezanka, ki ji je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki (3. točka izreka); v primer neizvršitve te odločbe v navedenem roku bo uveden postopek davčne izvršbe (4. točka izreka) in da stranka trpi stroške, ki so ji nastali v davčnem postopku, davčnemu organu pa posebni stroški pa niso nastali (5. točka izreka). Odločitev temelji na ugotovitvi, da je davčna zavezanka 6. 6. 2011 vložila na Davčni urad Celje vlogo za obročno plačilo davčnega dolga iz naslova davka od dobička od kapitala, dne 29. 6. 2011 pa vložila še predpisan obrazec za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka. Vlogo je utemeljila s svojim zdravstvenim stanjem, zaradi katerega je od leta 2006 za 4 ure invalidsko upokojena in pričakuje, da se bo v kratkem invalidsko upokojila tudi dokončno.

2. Odločitev temelji na določbi 201. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki dovoljuje odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do 2 let, oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. V skladu z določili 76. in drugega odstavka 101. člena ZDavP-2 pa mora davčni zavezanec v zvezi z izpolnjevanjem pogojev vlogi priložiti dokazila, ki izkazujejo navedene pogoje. Na podlagi četrtega odstavka 101. člena ZDavP-2 natančnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog davčnega dolga ureja Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik).

3. V postopku je davčni organ odločanje oprl na določbo 101. člena ZDavP-2 in skladno z določbo 29. člen Pravilnika ugotovil višino zavezankinih prihodkov in odhodkov ter prihodkov in odhodkov njenega sina B.B., s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Ugotovil je, da je zavezanka lastnica stanovanja na naslovu … lastnica nepremičnine v velikosti 710 m², št. k.o. … ter osebnega vozila Peugeot 406, letnik 1998. V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena Pravilnika davčni organ stanovanja na naslovu … ter osebnega vozila ni upošteval kot premoženja, upošteval pa je nepremičnino v k.o. …. Ugotovil je tudi višino dohodkov zavezanke in njenega sina, ter pri tem upošteval določbo 30. člena Pravilnika ter določbo četrtega odstavku 31. člena Pravilnika. Skliceval se je tudi na določbo 34. člena Pravilnika, ki pojasnjuje, kaj je šteti v premoženje zavezanca in njegovih družinskih članov ter določbo drugega odstavka 37. člena Pravilnika, ki navaja, da se v celoti lahko odpiše zapadla davčna obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo in ki je v času izdaje odločbe znašal 260 EUR. Prav tako se lahko na podlagi prvega odstavka 37. člena Pravilnika delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 60% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačilo, kar znaša 457,84 EUR, oboje le, če obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

4. V postopku je bilo ugotovljeno, da so mesečni dohodki zavezanke in njenega sina v času 6 mesecev pred vložitvijo vloge znašali 1.133,06 EUR na družinskega člana in presegajo znesek, do katerega je možen odpis ali delni odpis davčnega dolga, saj določba prvega odstavka 36. člena Pravilnika določa, da lahko davčni organ dovoli odlog ali obročno plačilo zapadle davčne obveznosti zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega Pravilnika ne presegajo dvakratnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, kar trenutno znaša 520 EUR.

5. Ugotovljeno je bilo, da zavezanka in njen sin s svojimi dohodki presegata tudi kriterij za možnost obročnega plačila davčnega dolga. Zavezanka se je v vlogi sklicevala na svoje slabo zdravstveno stanje, določba 38. člena Pravilnika pa med drugim dopušča, da lahko davčni organ v primeru naravne ali druge nesreče, daljše bolezni, poškodbe ali invalidnosti davčnega zavezanca ali družinskih članov, ne glede na merila določena v 37. členu Pravilnika odpiše ali delno odpiše oziroma dovoli odlog ali obročno plačilo davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca.

6. Davčni organ je zavezanko pozval, naj priloži dokazila o zdravstvenem stanju ter pojasni vpliv zdravstvenega stanja na njeno preživljanje. Zavezanka je poslala izvide raznih specialistov, ki kažejo na njene zdravstvene težave, fizične in psihične, in razložila, kako jo te težave ovirajo pri vsakodnevnem življenju in kako vplivajo na povečane življenjske stroške. Kljub temu davčni organ njeni vlogi za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga ni ugodil, saj ima zavezanka redne mesečne dohodke, ki znatno presegajo višino minimalnega dohodka in znašajo 544,92 EUR na družinskega člana. Poleg tega pa je tudi lastnica nepremičnine, ki je nujna za preživljanje nje in njenega sina.

7. Vseeno je davčni organ zlasti tudi zaradi višine davčnega dolga, upošteval slabše zdravstveno stanje zavezanke in vpliv le tega na njeno preživljanje, zato je v skladu s 38. členom Pravilnika dovolil obročno plačilo davčnega dolga v 24 mesečnih obrokih.

8. Tožnica v tožbi odločitvi prvostopenjskega upravnega oporeka. Uvodoma pojasnjuje nastanek davčnega dolga in meni, da obstoje vsi pogoji za ugoditev njeni vlogi. Vlogo je oddala na podlagi 38. člena Pravilnika, ki dovoljuje možnost odpisa v izjemnih primerih, tudi v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca in se takšen davčni dolg odpiše ne glede na merila določena v 36. in 37. členu tega Pravilnika. Tožnica je toženi strani predložila vso potrebno dokumentacijo, ki pa ni zadoščala in jo je morala dopolnjevati. Na koncu se je z reševanjem njene zadeve zavlačevalo toliko časa, da so se nakopičile obresti in je njen davčni dolg presegel 3.000 EUR. Da tožnica nima dovolj denarja niti za golo preživetje ni bilo upoštevano niti v postopku reševanje pritožbe.

9. Vsebina 38. člena Pravilnika ni bila upoštevana, ampak je bila neupravičeno upoštevana določba 36. in 37. člena istega Pravilnika. Tožena stranka je izredno podrobno ugotavljala dohodek njene družine, namesto da bi se poglobila v tožničino zdravstveno stanje in odločala na podlagi 38. člena Pravilnika. Tožnica se že več let nahaja v hudi finančni in materialni stiski, njeno preživljanje in preživljanje sina, ki je študent, je resnično ogroženo in davka ni zmožna plačati niti po obrokih. Na mesec nima prostih niti 154,19 EUR. Pojasnjuje, da mesečno iz naslova 4 urne upokojitve prejema nadomestilo v višini 285 EUR in da bo letos že dokončno upokojena za 8 ur, torej bo prejemala pokojnino v višini 570 EUR. Ta znesek ji ne bo zadoščal niti za golo preživetje. Tudi v sedanji situaciji, ko hodi v službo in se vsak dan vozi iz Celja v Ljubljano in nazaj, dobiva plačo, ki je zelo nizka in ji ne omogoča obročnega plačila dolga. Tožena stranka bi se morala osredotočiti na skrben pregled tožničinega zdravstvenega stanja in o njeni vlogi odločiti na tej podlagi.

10. Tožena stranka ni pravilno ocenila finančne situacije družine, saj ni upoštevala, da družina živi s posojili, ampak je ta posojila obravnavala kot izredni prihodek. Gre za zneske posojil C.C., ki sta jih s sinom tudi vračala, kar je razvidno iz njunih bančnih računov pri D. banki. Teh dokazov tožena stranka v svoji odločbi ni želela upoštevati. Nepravično je, da se je upoštevalo samo podatke pri pregledu TRR, ni pa bilo dovoljeno dokazati, da so se posojila vračala. Prav ti prelivi tožeče stranke in njenega sina iz naslova posojil, ki so bili tudi kasneje vrnjeni, so bili toženi stranki formalni izgovor, da njeni vlogi ne ugodi.

11. V nadaljevanju pojasnjuje, da je tožnica toženo stranko nenehno opozarjala na potek roka za reševanje zadeve in da je bilo dopolnjevanje njene vloge s strani davčnega organa zelo dolgotrajno in da je šlo pravzaprav za zavlačevanje.

12. Navedeno potrjuje, da tožena stranka ni odločila v skladu z resničnim stanjem, zato izpodbijana odločba ni pravilna in na zakonu utemeljena. Z izdajo te odločbe je tožena stranka tožnici brez pravnega temelja odklonila odobritev odpisa davčnega dolga. Tožnica sodišču predlaga, da zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilno uporabljenega materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev postopka izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in ugotovi, da se tožnici prizna odpis davčnega dolga iz naslova davka od dobička iz kapitala, na podlagi 38. člena Pravilnika. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

13. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb. K I. točki izreka:

14. Tožba ni utemeljena.

15. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, ima oporo v citiranih materialnih predpisih in izhaja iz podatkov v spisih. Tožena stranka je v obrazložitvah obeh odločb podala pravilne razloge za izpodbijano odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

16. Za odlog, odpis, davčnega dolga kakor tudi za obročno plačilo davčnega dolga, morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 101. členu ZDavP-2, ugotovljeni po kriterijih določenih v Pravilniku. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožena stranka uporabila določbe obeh relevantnih predpisov, sporno pa je, ali jih je uporabila pravilno. Tožnica zatrjuje, da bi morala biti njena vloga obravnavana izključno na podlagi določbe 38. člena Pravilnika, ki podrobneje določa, postopke odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila v izjemnih primerih. Med te izjemne primere sodi tudi daljša bolezen oziroma poškodba davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov. Tožnica je upravnemu organu, na podlagi poziva za dopolnitev vloge, št. DT 4292-10095/2011-4(0408-07) z dne 16. 8. 2011, predložila obširno medicinsko dokumentacijo, ter tudi pojasnila, kako njeno zelo slabo zdravstveno stanje vpliva na povečanje stroškov za življenje. Po presoji sodišča pa samo ugotovitev daljše bolezni oziroma poškodbe ne zadošča, ampak je treba ugotoviti tudi, ali bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 38. člena Pravilnika). Te dejanske okoliščine, ki vplivajo na odločitev o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu v izjemnih primerih, je prvostopenjski organ po presoji sodišča ugotovil pravilno in se na podlagi podatka, da mesečni prihodki tožnice in njenega sina znašajo 1.133,06 EUR, pravilno odločil, da kljub upoštevanju slabšega zdravstvenega stanja tožnice, plačilo dolga ne bo ogrozilo njenega preživljanja ali preživljanja njene družine .

17. Po presoji sodišča pa je pravilna tudi odločitev tožene stranke, ki se nanaša na ugotovljeno višino mesečnih dohodkov tožnice in njenega sina. Ti prihodki so namreč sporni v delu, ki se nanaša na prilive od C.C. in za katere tožnica zatrjuje, da predstavljajo posojilo, torej jih po njenem zatrjevanju prvostopenjski organ ne bi smel upoštevati kot izredni dohodek. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila tožnica pozvana naj pojasni prilive D.D. Res je pojasnila, da gre za posojila, ki jih je morala vračati, vendar to dejstvo (vračila) iz bančnih izpiskov tožnice ni razvidno, zato je bilo treba te prilive na njen TRR šteti kot izredne dohodke. Ker je iz TRR tožničinega sina razvidno, da je tudi on prejemal nakazila od D.D., ki jih je tudi vračal, se je v tem delu, v višini vrnjenega zneska, zmanjšal izredni prihodek tožničinega sina. Gre za odločitev davčnega organa, ki je tudi po presoji sodišča pravilna, tožnica pa ne v upravnem postopku, ne v vloženi tožbi, ni uspela dokazati drugačne narave teh prilivov.

18. Tožnica tožbeni očitek nepravilne uporabe postopkovnih določb utemeljuje tudi s trditvijo, da je tožena stranka svojo odločitev sprejela v roku daljšem od predpisanega. Tretji odstavek 101. člena ZDavP-2 res določa, da mora davčni organ odločiti o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge, vendar dejstvo, da je bilo odločeno po poteku tega instrukcijskega roka, na zakonitost same odločitve po presoji sodišča nima vpliva.

19. Ker so tožničini prejemki in prejemki njenega sina, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika za odpis ali delni odpis davčnega dolga, tožnica ni izpolnjevala pogoja za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga. Odločitev obeh davčnih organov je zato pravilna in skladna z predpisi, na katere se sklicujeta. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji izpodbijane odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijani akt je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

20. Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.