Jedro

Zadržanje kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopustno, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za hujše ogrožanje lastnega zdravja oz. zdravja drugih, ogrožanje življenja ali povzročanja hude škode sebi oz. drugim. Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba ogrožala svoje življenje oz. huje ogrožala svoje zdravje. Opuščanje psihiatrične terapije ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja/hujšega ogrožanja zdravja. Razlogi sklepa predstavljajo (predvsem) povzetek izvedenskega mnenja in prepis zakonskega teksta, čeprav bi morale biti ugotovljene in obrazložene konkretne, ne pa le posplošene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrih. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Radovljici (v nadaljevanju sodišče) je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je utemeljen sprejem A. A. na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica X. (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da se oseba zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom do 13. 5. 2024, stroški tega postopka pa se krijejo iz proračuna sodišča (III. točka izreka).

2. Pritožbo vlagata pridržana oseba in njena pooblaščenka. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje; podrejeno pa, da predlog kot neutemeljen zavrne. Nobene potrebe ni po psihiatričnem zdravljenju na varovanem oddelku in po jemanju zdravil. Za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve niso podani vsi zakonski pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Sodišče ni ugotovilo, da bi pridržana oseba huje ogrožala svoje življenje in zdravje ali življenje in zdravje drugih. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, na podlagi izvedenih dokazov pa je bil sprejet napačni sklep.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju: URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS)1. Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Ta določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če **huje** ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava).

5. Prisilna hospitalizacija predstavlja hud poseg v osebnost in pravice posameznika. Zato mora sodišče natančno ugotoviti okoliščine, ki omogočajo presojo o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev, in svojo oceno v odločbi (tudi) obrazložiti. V obravnavani zadevi pa sklep ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti. Sodišče je le povzelo izvedensko mnenje izvedenca B. B. Ni pa napravilo dokazne ocene in se opredelilo do njegovih ugotovitev in izpovedbe pridržane osebe.

6. Utemeljen je pritožbeni očitek, da v izpodbijanem sklepu niso podani zadostni razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da pridržana oseba huje ogroža svoje zdravje in življenje. Opuščanje psihiatrične terapije še ne more biti zadostni razlog za takšen zaključek. Izvedensko mnenje je premalo obrazloženo, da bi moglo dovolj prepričljivo utemeljiti oceno o dejanski ogroženosti pridržane osebe. Zadržanje kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopustno, če so ugotovljene **konkretne okoliščine**, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za **hujše** ogrožanje lastnega zdravja oz. zdravja drugih, ogrožanje življenja ali povzročanja hude škode sebi oz. drugim.

7. Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba ogrožala svoje življenje oz. **huje** ogrožala svoje zdravje. Opuščanje psihiatrične terapije ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja/hujšega ogrožanja zdravja. Razlogi sklepa predstavljajo (predvsem) povzetek izvedenskega mnenja in prepis zakonskega teksta, čeprav bi morale biti ugotovljene in obrazložene konkretne, ne pa le posplošene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrih. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. To narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

8. Pritožbeno sodišče kršitve ne more sámo odpraviti2, ponovitev postopka pred sodiščem pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče naj dopolni dokazni postopek (predvsem z dopolnitvijo izvedenskega mnenja in po potrebi z zaslišanjem najbližje osebe) ter ugotovi zgoraj izpostavljena manjkajoča dejstva. Nato naj izvedene dokaze ustrezno oceni in se celovito opredeli do (ne)obstoja predpostavk iz 39. člena ZDZdr.

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 111/2015 z dne 15. 5. 2015. 2 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo. Delno lahko nadomesti manjkajoči dokazni postopek, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje.