Jedro

Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da tožnik kljub dvakratnemu pozivu toženke na dopolnitev vloge in dveh dopolnitvah, prošnje še vedno ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, saj iz nje še vedno ni razvidno, v kateri zadevi oz. zadevah želi dodelitev BPP in katero vrsto, obliko in obseg želi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči prve in druge stopnje (vloga z dne 26. 8. 2014, dopolnjena dne 1. 10. 2014 in 29. 10. 2014).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnikova prošnja za BPP nepopolna, zato ga je toženka pozvala, naj jo dopolni tako, da navede toženo stranko, akt, ki ga izpodbija s tožbo, razloži, zakaj toži in predlaga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi.

3. Kljub temu, da je tožnik svojo vlogo dne 1. 10. 2015 in 29. 10. 2014 dopolnil, še vedno ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa ZBPP v 32. členu, predvsem ni jasno niti, v kateri zadevi oziroma zadevah želi dodelitev BPP, niti katero vrsto, obliko in obseg BPP želi. Organ za BPP je pri svojem odločanju o obliki in obsegu BPP vezan na zahtevek prosilca.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je Stanovanjsko gospodarstvo zaseglo denar, ki sta ga imela sin in hči na računu, kljub temu, da so bila vprašanja stvarne pristojnosti in lastništva stanovanja še v teku. Zahteva vrnitev denarja in ustavitev postopka pri „sodišču za verodostojno listino.“ Sicer pa gre za pridobitev odvetniške brezplačne pravne pomoči zaradi kršenja človekovih pravic.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Drugi odstavek 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za BPP med drugim vsebovati tudi podatke o zadevi (4. alineja) in navedbo oblike in obsega BPP (peta alineja). Če prošnja navedenih podatkov ne vsebuje, je tudi po presoji sodišča nepopolna in je ni mogoče obravnavati.

7. Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da tožnik kljub dvakratnemu pozivu toženke na dopolnitev vloge in dveh dopolnitvah, prošnje še vedno ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, saj iz nje še vedno ni razvidno, v kateri zadevi oz. zadevah želi dodelitev BPP in katero vrsto, obliko in obseg želi.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, ki temelji na podatkih v upravnem spisu, pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla pravilne razloge za svojo odločitev, sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

9. Tudi sicer pa tožnik v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, na katerem izpodbijana odločba temelji, in sicer da v prošnji in dopolnitvah ni navedel, v kateri zadevi oz. zadevah želi dodelitev BPP in katero vrsto, obliko in obseg želi.

10. Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.