Jedro

Toženka v izpodbijanem sklepu ni pojasnila, katera je tista pravna korist, na podlagi katere se je tožnik udeleževal postopka, in kako je ob upoštevanju te koristi opravila preizkus utemeljenosti njegove zahteve za pregled sporazumov po prvem odstavku 82. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odpravi 2. točka izreka sklepa Urada RS za intelektualno lastnino št. 31227-9/2017-105/101 z dne 17. 7. 2020 in se zadeva v tem obsegu vrne toženki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva strank z interesom Društvo A., k. o., in Zavoda B., k. o., za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom delno ugodila tožnikovi zahtevi tako, da je dovolila pregled in fotokopiranje dokumentov upravne zadeve št. 31227-9/2017, ki so navedeni v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, v preostalem delu, v katerem je tožnik zahteval pregled in fotokopije dokumentov iste upravne zadeve, ki so našteti v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, in dokumentov, ki jih je toženka prejela po izdaji dovoljenja št. 31227-9/2019-68 (op. sodišča: pravilno 31227-9/2017-68), pa je tožnikovo zahtevo zavrnila. Odločila je še, da v postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je imel tožnik v postopku položaj stranskega udeleženca, ki lahko svoje procesne pravice izvaja le v obsegu, v katerem se zagotavlja varstvo njegovih pravnih koristi. Pojasnjuje, da je stranko Društvo A., k. o., (v nadaljevanju Društvo A.) v postopku pozvala k predložitvi sporazumov s tujimi kolektivni organizacijami, kar je ta izpolnila tako, da je priložila sporazume, ki sta jih s tujimi kolektivnimi organizacijami sklenili C., k. o., in B., k. o. (v nadaljevanju C. in B.). Ker je bil predmet postopka v zadevi vloga in učinkovitost opravljanja dejavnosti kolektivnega upravljanja Društva A., ne pa C. in B., ki dovoljenje za delitev že imata, tožnik ne more imeti pravne koristi od pregleda sporazumov, ki sta jih s tujimi kolektivnimi organizacijami sklenili ti dve kolektivni organizaciji, ne pa Društvo A. Tožnikovo zahtevo je zato v tem delu zavrnila. Ker je bil z izdajo upravne odločbe postopek odločanja o upravni zadevi končan, pa je zavrnila tudi vpogled v dokumente, ki jih je izdelala oziroma prejela po izdaji dovoljenja št. 31227-9/2017-68. 3. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo v zavrnilnem delu ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj odpravi in spremeni 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako, da v celoti ugodi zahtevi za pregled in fotokopijo upravne zadeve št. 31227-9/2017, vključno z dokumenti, ki so priloge dokumenta št. 31227-9/2017-17, in dokumenti, ki jih je urad izdal oziroma prejel po izdaji dovoljenja št. 31227-9/2017-68. Podrejeno sodišču predlaga, naj 2. točko izreka izpodbijanega sklepa odpravi in v tem delu zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. V tožbi opisuje vsebino upravnega postopka, o katerem je bilo odločeno z navedenim dovoljenjem, in navaja, da je zoper dovoljenje vložil tožbo v upravnem sporu, ki se vodi pod opr. št. I U 1469/2019, ter pojasnjuje razloge za navedeno tožbo. Trdi, da mu je bil v postopku izdaje dovoljenja priznan položaj stranskega udeleženca, zato ni dolžan izkazovati pravne koristi za pregled in preslikavo dokumentacije. Trdi tudi, da izdano dovoljenje neposredno posega v njegov položaj, saj je z njim zavezan k delitvi sredstev imetnikom pravic, ki naj bi jih prejel s strani Društva A., zaradi česar ima v tem postopku procesni položaj „lastnega upravnega postopka“. Obrazložitvi izpodbijanega akta očita, da je neresnična, arbitrarna in pravno zmotna. Uveljavlja, da sta njegov pravni položaj in višina prejetih sredstev odvisna od višine izplačila sredstev B. in C., ki sta ustanovna in edina člana Društva A. in da mu pravica do kontradiktornega postopka zagotavlja, da se seznani z dokazi, ki so podlaga za odločanje organa. Glede vpogleda in preslikave dokumentov, izdanih in prejetih po izdaji dovoljenja, je po njegovi oceni bistveno, da dovoljenje ni pravnomočno. Trdi, da pravica vpogleda po 82. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ni omejena glede na čas, stanje zadeve ali število vpogledov ter da je dokumentacija, izdelana oziroma prejeta po trenutku izdaje dovoljenja, ki je del upravnega spisa, tudi predmet pravic iz 82. člena ZUP. Glede na navedeno izpodbijanemu sklepu očita, da je nezakonit in nepravilen ter obremenjen s kršitvami iz 4. točke prvega odstavka ter 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP ter pomeni kršitev pravic iz drugega odstavka 14. ter 22., 23., 25., 42. in 60. člena Ustave.

5. Sodišče je tožbo vročilo v odgovor toženki ter strankam z interesom Društvu A., B., C. in D., k.o. 6. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. K razlogom izpodbijanega sklepa, ki jih v odgovoru ponavlja, dodaja, da so sporazumi, ki jih je sklenila B., poslovna skrivnost. 7. Stranka z interesom B. predlaga zavrnitev tožbe. Med drugim navaja, da tožnik ne navaja svojega pravnega interesa, niti ga verjetno ni navajal v zahtevi za vpogled v listine. Meni, da tega ne more nadomestiti njegov položaj stranskega udeleženca in da se prvi odstavek 82. člena ZUP nanaša na le stranko, stranski udeleženec pa se lahko prepozna v drugem odstavku tega člena. Navaja tudi, da dovoljenje ne posega v tožnikov pravni položaj in da tožnik ne more imeti pravnega interesa za vpogled v sporne listine. Uveljavlja tudi, da gre za dokumente, ki so poslovna skrivnost. 8. Tudi stranka z interesom Društvo A. predlaga zavrnitev tožbe. V odgovoru in pripravljalni vlogi med drugim trdi, da tožnik kot stranski udeleženec ni v enakem procesnem položaju kot stranka. Strinja se s presojo toženke, da tožnik nima pravice zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se ne nanaša na društvo. Sklicuje se tudi na poslovno skrivnost. 9. Tožnik v pripravljalnih vlogah zatrjuje še neenako obravnavanje strank v postopku v zvezi z obsegom omogočenega vpogleda v listini drugih strank v postopku. Trdi tudi, da se toženka šele v odgovoru na tožbo sklicuje na dokument B. „Obvestilo B., k. o. z dne 7. 4. 2017“, ki se ne nahaja v upravnem spisu, da ne predloži nobenega dokumenta, ki bi določal varstvo podatkov in da se toženka v izpodbijanem sklepu ni sklicevala na varstvo poslovne skrivnosti.

10. Tožba je utemeljena.

**K I. točki izreka:**

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost zavrnilnega dela sklepa, s katerim je toženka zavrnila tožnikovo zahtevo za vpogled v del dokumentov upravnega spisa zadeve št. 31227-9/2017, v kateri je bilo Društvu A. izdano dovoljenje, ki ga tožnik s tožbo izpodbija v drugem upravnem sporu, ki se vodi pod opr. št. I U 1469/2019. 12. Ker je bil postopek v upravni zadevi št. 31227-9/2017, ki se ga je tožnik udeleževal kot stranski udeleženec, končan pred vložitvijo zahteve za vpogled v upravni spis in torej tudi pred izdajo izpodbijanega sklepa, ima ta sklep pravno naravo sklepa iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je bil z njim končan postopek odločanja o tožnikovi zahtevi za vpogled v upravni spis, tožnik pa tega sklepa ne more več izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločitev v glavni stvari.

13. Izpodbijana odločitev se nanaša na dva sklopa dokumentov, to je na sporazume, ki sta jih s tujimi kolektivnimi organizacijami sklenila C. in B., in na dokumente, ki jih je toženka izdelala ali prejela po končanem postopku, to je izdaji dovoljenja Društvu A. 14. Glede sporazumov izpodbijana odločitev temelji na presoji, da je imel tožnik v upravnem postopku položaj stranskega udeleženca, ki svoje pravice v postopku lahko izvaja le v obsegu svojega pravnega interesa, in da kot tak nima pravnega interesa za pregled sporazumov, ki jih ni sklenil vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja, to je Društvo A. 15. Toženka ima prav, da je za stranskega udeleženca enako kot za stranko pravna podlaga za vpogled v upravi spis zadeve urejena v prvem odstavku 82. člena ZUP,1 ne pa v drugem odstavku tega člena,2 kot to zmotno meni stranka z interesom B.3 Tudi stranski udeleženec, ki se skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP upravnega postopka udeležuje zaradi varstva svojih pravic, je namreč stranka upravnega postopka, ne pa zgolj glavna stranka, ki ima svoj položaj v postopku na podlagi 42. člena ZUP.

16. Toženka ima tudi prav, da je položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku drugačen od stranke, saj svoje procesne pravice lahko izvaja le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo tistih njegovih pravnih koristi, torej omejeno. To z vidika pravilne uporabe prvega odstavka 82. člena ZUP pomeni, da ima kot stranski udeleženec pravico do pregleda in prepisovanja tistih dokumentov, ki so pomembni za varstvo njegovih pravnih koristi, zaradi katerih mu je bil na podlagi 43. člena ZUP priznan tak položaj v upravnem postopku. Tožniku zato ni bilo treba posebej izkazovati pravne koristi za vpogled v dokumentacijo upravnega spisa, kot to za druge osebe, ki v upravnem postopku niso udeležene, določa drugi odstavek 82. člena ZUP, temveč mora organ opraviti presojo z vidika varstva njegove pravne koristi glede na razloge, zaradi katerih mu je bil priznan položaj stranskega udeleženca.

17. Navedene presoje pa toženka v izpodbijanem sklepu ni opravila, saj ni pojasnila, katera je tista pravna korist, na podlagi katere se je tožnik udeleževal postopka, in kako je ob upoštevanju te koristi opravila preizkus utemeljenosti njegove zahteve za pregled sporazumov po prvem odstavku 82. člena ZUP. Tega zato tudi ni storila z navedbami, da je v postopku presojala vlogo Društva A., ne pa C. in B., zato tožnik ne more imeti pravne koristi od pregleda sporazumov, ki sta jih sklenili navedeni kolektivni organizaciji, saj je ob tem hkrati navedla, da je Društvo A. svojo vlogo dopolnilo prav s predložitvijo sporazumov, ki sta jih sklenili navedeni organizaciji. Iz take obrazložitve tako sploh ni mogoče razbrati, katero pravno korist je v postopku varoval tožnik in zakaj je toženka v tem delu njegovo zahtevo za pregled sporazumov zavrnila.

18. Glede na povedano tožnik obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljeno očita arbitrarnost in v posledici tega kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Le z obrazložitvijo odločbe, v kateri organ na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejel svojo odločitev, namreč šele omogoči preizkus razumnosti, s tem pa tudi nesamovoljnosti (nearbitrarnosti), sprejete odločitve.4 Ker iz pojasnjenih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, je podana uveljavljana bistvena kršitev določb ZUP.

19. Ker je bilo treba tožbi v temu delu ugoditi iz že navedenih razlogov, sodišče ni presojalo tožbene navedbe, da je imel tožnik v postopku položaj stranke v smislu 42. člena ZUP, saj to za odločitev ni bilo potrebno. Prav tako se ni opredeljevalo do navedb toženke in strank z interesom, da naj bi bili sporazumi poslovna skrivnost, saj toženka svoje odločitve ni oprla na takšno dejansko in pravno podlago. K temu sodišče dodaja, da toženka v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati pomanjkljivih razlogov v odločbi, saj morajo biti ti zato, da se preizkusi njihova utemeljenost, navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta. V nasprotnem primeru bi bila namreč tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva.

20. Tožba pa je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za pregled listin, ki jih je toženka izdelala ali prejela po končanem postopku, to je izdaji dovoljenja. Iz prvega odstavka 82. člena ZUP izhaja, da ima stranka pravico pregledovati dokumente določene upravne zadeve. Toženka ima prav, ko se za opredelitev upravne zadeve opre na 2. člen ZUP (pri čemer dejstvo, da ima postopek v zadevi št. 31227-9/2017 naravo upravne zadeve, niti ni bilo sporno), zmotno pa meni, da dokumenti, ki jih v določeni upravni zadevi toženka izdela ali prejeme po končanem postopku (to je po izdaji odločbe), zgolj zato, ker je v zadevi izdana odločba in je postopek s tem končan, nimajo več narave upravne zadeve. V spisu namreč lahko nastajajo dokumenti, ki so povezani s pravni sredstvi. Ker pa toženka ni navedla za kakšne dokumente v obravnavani zadevi sploh gre (razen tega, da jih je izdelala ali prejela po izdaji odločbe), niti zakaj tožnik nima pravnega interesa za njihov pregled, izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti. To pomeni, da je tudi v tem delu podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

21. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženkin sklep v izpodbijani 2. točki izreka odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu v ponoven postopek. Skladno s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 je v ponovnem postopku upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

22. Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, naj v sporu polne jurisdikcije samo odloči o stvari in ugodi zahtevi za vpogled v upravni spis, saj zato glede na stanje stvari in naravo ugotovljene kršitve niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1. Narava ugotovljene kršitve pa je tudi razlog, zaradi katerega je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave. Ker izpodbijanega akta zaradi neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti, sodišče tožbe, tudi če bi izvedlo obravnavo, ne bi moglo zavrniti. Zato bi sodišče tudi v primeru opravljene glavne obravnave sprejelo enako odločitev in zadevo vrnilo toženki, da bi ob ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja navedla razloge za svojo odločitev. Ker je s tem tudi vsem strankam omogočeno, da zoper ustrezno obrazloženo odločitev uveljavljajo pravna sredstva, z opustitvijo glavne obravnave tudi niso bile kršene pravice strank z interesom.

**K II. in III. točki izreka:**

23. Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

24. Stroškovni zahtevi strank z interesom Društva A. in B., k. o., je sodišče zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Prvi odstavek 82. člena ZUP: „Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis.“ 2 Drugi odstavek 82. člena ZUP: „Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.“ 3 Gl. P. Kovač v Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 517. 4 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-1273/09 z dne 13. 10. 2011, tč. 7.