Jedro

Zavrženje tožbe zaradi njene nepopolnosti sodi v prvo fazo pripravljalnega postopka oziroma v fazo, v kateri jo tožeča stranka še lahko pričakuje. Sodišče je z izdajo sklepa, s katerim je tožnico pozvalo (le še) na dodaten izvod popravljene tožbe, nato pa s pritegnitvijo toženca v postopek, tožbo sprejelo kot pravočasno in popolno, oziroma najmanj dopustilo možnost njene naknadne dopolnitve, zato tožnica odločitve o zavrženju tožbe ni mogla pričakovati. V okoliščinah, ko stranka odločitve o zavrženju tožbe zaradi nepravočasne sodne presoje o njeni popolnosti ni mogla pričakovati, pa se sodišče na morebitno nepravilno ravnanje stranke, ne da bi ji znova ponudilo možnost ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti, ne more sklicevati.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do končne odločbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom I P 33/2020 z dne 23. 2. 2021 je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se tožba tožeče stranke z dne 11. 12. 2018 in njena dopolnitev z dne 1. 1. 2019 zavržeta. S sklepom I P 33/2020 z dne 5. 3. 2021 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1.485,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 23. 2. 2021 izhaja, da je bila tožnica s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici (prvega sodišča) P 96/2018 z dne 17. 12. 2018 pozvana, naj dopolni svojo nepopolno tožbo, in opozorjena na posledico, da bo sodišče tožbo zavrglo, če ne bo ravnala v skladu z napotilom sodišča. Tožnica je v pravočasni dopolnitvi med drugim navedla dejansko vrednost spora, zaradi česar je okrajno sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju (sodišče prve stopnje). Sodišče prve stopnje je nato z izpodbijanim sklepom z dne 23. 2. 2021 presodilo, da tožnica zahtevanih sestavin tožbe ni ponudila. Z drugim izpodbijanim sklepom z dne 5. 3. 2021 pa je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka, ki jih je toženec priglasil v odgovoru na tožbo.

3. Zoper oba sklepa se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi, s stroškovno posledico. Navaja, da je že v tožbi postavila tožbeni zahtevek, sposoben za obravnavo. Kasneje je v celoti zadostila zahtevam sodišča in tožbo dopolnila tako, da je ta popolna in bi moralo sodišče pričeti z njeno obravnavo. Če dopolnitev ne bi bila popolna, bi tožbo moralo zavreči že prvo sodišče. Zavrženje tožbe v tej fazi postopka je nezakonito in v škodo tožnici. Postopek je v fazi, v kateri bi tožnica še vedno lahko poskrbela za svoje pravice ali spremenila tožbeni zahtevek. Ker sodišče tožbe ne bi smelo zavreči, toženec tudi ni upravičen do povračila pravdnih stroškov. Poleg tega bi moralo sodišče stroške postopka odmeriti že v sklepu o zavrženju tožbe. Odgovor na tožbo je sodišče tožnici vročalo skupaj s sklepom o odmeri pravdnih stroškov in se tožnica o njem ni mogla izjaviti. S svojim postopanjem je sodišče tožnici odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno zavzemanje, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da tožbeni zahtevek ni sposoben za obravnavo, ni utemeljeno. Tako iz vsebine tožbe kot njene dopolnitve v spisu izhaja, da že opisni del tožbenega predloga po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni dovolj jasen, določen in izvršljiv. O pravilnosti ugotovitve glede nedoločnosti postavljenega tožbenega zahtevka torej ne more biti dvoma.

6. Vendar v obravnavanem primeru za odločitev to pravzaprav ni odločilno, prav tako ni odločilno, ali je njena tožba po dopolnitvi popolna in bi nekatere druge očitane tožbene pomanjkljivosti tožnica lahko sanirala v poznejših fazah postopka. Bistveno v tej zadevi je, da odločitev iz izpodbijanega sklepa z dne 23. 2. 2021 za tožnico predstavlja presenečenje, ki ga z ozirom na dotedanje procesne aktivnosti sodišča prve stopnje ni mogla predvideti. Po tem, ko je prvo sodišče tožnico pozvalo, naj dopolni svojo nepopolno tožbo, je sodišče prve stopnje, pred izdajo izpodbijanega sklepa z dne 23. 2. 2021, izdalo (ponoven) sklep za dopolnitev, s katerim je tožnico pozvalo, naj predloži dodaten izvod tožbe in njene dopolnitve. Ob tem je pojasnilo, da je tožnica v dopolnitvi tožbe ravnala v skladu z zahtevo prvega sodišča in navedla vse zahtevane sestavine tožbe. S tem pojasnilom je sodišče prve stopnje tožničino dopolnitev tožbe z dne 1. 1. 2019 sprejelo kot pravočasno in popolno ter jo tudi vročalo v odgovor tožencu, ki je na tožbo odgovoril, ponudil lastno videnje spornega dejanskega stanja in priglasil pravdne stroške, ki jih je imel s podajo odgovora na tožbene navedbe.

7. Zavrženje tožbe zaradi njene nepopolnosti sodi v prvo fazo pripravljalnega postopka tj. do vročitve tožbe tožencu, oziroma v fazo, v kateri jo tožeča stranka še lahko pričakuje. Sodišče je z izdajo sklepa, s katerim je tožnico pozvalo (le še) na dodaten izvod popravljene tožbe, nato pa s pritegnitvijo toženca v postopek, tožbo sprejelo kot pravočasno in popolno, oziroma najmanj dopustilo možnost njene naknadne dopolnitve, zato tožnica odločitve o zavrženju tožbe ni mogla pričakovati. O tem, ali se je stranka pravilno in pravočasno odzvala na poziv za dopolnitev tožbe, mora namreč sodišče odločiti takoj in postopek nadaljevati šele na podlagi pravočasne in popolne tožbe. V okoliščinah, ko stranka odločitve o zavrženju tožbe zaradi nepravočasne in raznolike sodne presoje o njeni popolnosti ni mogla pričakovati, pa se sodišče na morebitno nepravilno ravnanje stranke, ne da bi ji znova ponudilo možnost ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti, ne more sklicevati.

8. Pritožbeno sodišče je v posledici zgoraj pojasnjenega pritožbama ugodilo, izpodbijana sklepa (sklep o stroških namreč deli usodo sklepa o zavrženju tožbe) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Ko bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o tožbi, naj ima v vidu zgoraj podane pripombe pritožbenega sodišča. Če je torej po presoji sodišča prve stopnje mogoče tožbo kot nepopolno zavreči, je treba tožnico v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji z izdajo ustreznega sklepa znova ponuditi možnost odprave v izpodbijanem sklepu o zavrženju tožbe nakazane pomanjkljivosti. Pozivanje na dopolnitev formalno pomanjkljivih vlog je hitro in enostavno, zato bo navedeno povzročilo le krajši zastoj v postopku.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje o njih lahko odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.