Jedro

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pokojninsko osnovo v skladu z 39. členom v zvezi s 406. členom ZPIZ-1 pravilno izračunal na podlagi mesečnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja 1971 do 1993 v višini 772,40 EUR in v skladu s tretjim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 preračunal s faktorjem 0,732.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 12. 2015 in da se odločba št. ... z dne 18. 4. 2015 spremeni tako, da se tožniku prizna višji znesek pokojnine ter da je tožena stranka tožniku dolžna povrniti stroške postopka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnikova pokojninska osnova izračunana na podlagi sporočenih in upoštevanih zavarovalnih osnov, na podlagi plač v obdobju od leta 1971 do 1993 ter odmerjena v odstotkih glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in pravilno izračunan tudi sorazmerni del pokojnine. Sodišče je ugotovilo, kateri izračun je za tožnika ugodnejši: ali starostna pokojnina na podlagi določb ZPIZ-2 ali na podlagi ZPIZ-1 ter ugotovilo, da je za tožnika ugodnejša odmera po določbah ZPIZ-1, enako je ugotovil toženec v predsodnem postopku.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, tako sam kakor po svojem pooblaščencu. Tožeča stranka meni, da je sodba nepravilna in nezakonita, sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, razlogi sodbe so med seboj protispisni in se izključujejo, tožnik je upravičen do starostne pokojnine v višji višini, plačani prispevki so bili višji od minimalno predpisanih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 12. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 18. 4. 2015. S slednjo je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 243,19 EUR na mesec od 2. 12. 2013 dalje. Pokojnina je bila na podlagi 19 let, 7 mesecev in 23 dni slovenske ter 2 let, 9 mesecev in 18 dni hrvaške zavarovalne dobe odmerjena v višini 49 % pokojninske osnove v znesku 565,39 EUR, izračunane na podlagi 18-letnega mesečnega povprečja plač oziroma osnov zavarovanja v obdobju od 1971 do 1993. Sorazmerni del, izračunan po ulomku 236/269, je bil odmerjen v višini 243,29 EUR.

6. Pritožbeno sodišče ne ugotavlja absolutno bistvenih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te so podane, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba takih hib nima, lahko se preizkusi, izrek sodbe je razumljiv, razlogi sodbe so jasni, podani so razlogi o odločilnih dejstvih in ti med seboj niso v nasprotju. Prav tako v izpodbijani sodbi o odločilnih dejstvih ni nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, tako da ni podana kršitev iz 14. oziroma 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo, kako je bila tožniku odmerjena starostna pokojnina oziroma njen sorazmerni del. S takšno obrazložitvijo in dejanskimi ter pravnimi zaključki se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. 8. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji), v zvezi s 394. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji), ki je veljal v času vložitve zahtevka za starostno pokojnino tožnika. Ta določba med drugim ureja varstvo pričakovanih pravic za delovne invalide.

9. Po drugem odstavku 36. člena ZPIZ-1 moški zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Starostna pokojnina se v skladu z 39. členom v zvezi s 406. členom ZPIZ-1 odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki v katerihkoli zaporednih 18 letih po 1. 1. 1970 in ki so zanj najugodnejša. Za leto zavarovanja se upošteva koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo za najmanj šest mesecev zavarovanja. Plače oziroma zavarovalne osnove iz prejšnjih let se po 47. členu ZPIZ-1 preračunajo z valorizacijskimi količniki, tako da ustrezajo gibanje povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. V skladu s tretjim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 se tako izračunana pokojninska osnova preračuna še s faktorjem 0,732. Po prvem odstavku 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe, št. 21/97) se, če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev le-ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in na kakšen način se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri je zavarovanec to zavarovalno dobo dopolnil. Po c. točki prvega odstavka 25. člena citiranega Sporazuma se, če zavarovanec ali njegovi družinski člani izpolnjujejo pogoje za dajatev le ob upoštevanju prvega ali drugega odstavka 22. člena tega Sporazuma, pravica do le-te ugotavlja tako, da na osnovi tega zneska nosilec določi znesek, ki ga je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po njegovih pravnih predpisih in skupno zavarovalno dobo.

10. Tožnik v pritožbi ne ugovarja temu, da bi bila pri izračunu pokojninske dajatve napačno upoštevana njegova skupna pokojninska doba ali doba dopolnjena pri toženi stranki oziroma v Republiki Hrvaški. Navede zgolj to, da je ves čas plačeval višje prispevke od minimalno predpisanih in je tako upravičen do višjega zneska pokojnine. Pri tem ne pove, glede na podane obrazložitve s strani tožene stranke in glede na njene izračune ob vročitvi izpodbijanih odločb, ter na izračun sodišča prve stopnje, kateri podatki so bili napačno upoštevani in za katero obdobje.

11. Tožena stranka je pri izračunu pokojnine oziroma pokojninske osnove upoštevala plače od zavarovalnih osnov v času od 2. 4. 1971 do 31. 12. 1972 in od 1. 1. 1987 do 31. 10. 1995. Tožnik rojen 28. 5. 1950 je bil z odločbo toženca z dne 1. 12. 1995 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu od 18. 4. 1996 dalje. Priznana mu je bila tudi pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev. Do dneva uveljavitve pravice do starostne pokojnine je dopolnil 63 let in 6 mesecev starosti ter 22 let, 5 mesecev in 11 dni pokojninske dobe, od tega 19 let, 7 mesecev in 23 dni zavarovalne dobe dopolnjene v Republiki Sloveniji, 2 leti, 9 mesecev in 18 dni zavarovalne dobe dopolnjene v Republiki Hrvaški.

12. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pokojninsko osnovo v skladu z 39. členom v zvezi s 406. členom ZPIZ-1 pravilno izračunal na podlagi mesečnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja 1971 do 1993 v višini 772,40 EUR in v skladu s tretjim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 preračunal s faktorjem 0,732. 13. Glede na zgoraj navedeno znaša pokojninska osnova tožnika 565,39 EUR. Pokojnina pa je odmerjena v višini 49 % od pokojninske osnove v višini 565,39 EUR in tako ta znaša 277,04 EUR. Tožniku gre sorazmerni del pokojnine izračunan po ulomku 236 mesecev dopolnjenih v Republiki Sloveniji deljeno z 269 mesecev skupne dobe in tako mu pripada glede na pokojninsko dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji pokojnina v višini 243,29 EUR.

14. Na podlagi navedenega je pritožben sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.