Jedro

Sodišče prve stopnje je dalo kvečjemu prevelik poudarek olajševalnim okoliščinam, ko je sicer nekaznovanemu dvajsetletnemu obtožencu, ki je v kratkem časovnem razdobju vlomil v dve zlatarni in iz njih vzel različne predmete v skupni vrednosti 770.000,00 SIT, izreklo enotno kazen pet mesecev zapora, saj njegovo priznanje ob materialnih dokazih (DNK analiza, najdena prstna sled) nima posebne teže, glede na številne kazenske postopke, ki so v teku, pa je vprašljiva tudi njegova iskrenost v zvezi z danim opravičilom oškodovankam in pripravljenostjo povrniti škodo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njegove zagovornice, ki se zavzema za izrek pogojne obsodbe, zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek

Pritožba obtoženčeve zagovornice se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obt. MD se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odst. 92. čl. ZKP, nagrada in potrebni izdatki zagovornice po uradni dolžnosti pa bremene proračun.

Obrazložitev

Obt. MD je bil z izpodbijano sodbo spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ ter mu je bila po določitvi posamičnih kazni štiri mesece in dva meseca zapora izrečena enotna kazen pet mesecev zapora, v katero mu je sodišče vštelo čas prebit v priporu od 2.8.1999 od 12.00 ure dalje, plačila stroškov kazenskega postopka ter povrnitve potrebnih izdatkov in nagrade njegove zagovornice pa ga je oprostilo. Istočasno je odločilo, da mora oškodovani MH plačati v celoti, oškodovani HB pa le del njenega premoženjskopravnega zahtevka, s preostalim delom pa je bila ta oškodovanka napotena na pravdo.

Zoper sodbo se je pritožila obtoženčeva zagovornica zaradi odločbe o kazenski sankciji ter predlagala, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu izreče pogojno obsodbo.

Višja državna tožilka iz Ljubljane je v pismenem mnenju in na seji predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče mora pri določitvi in odmeri kazni v mejah, ki so z zakonom predpisane za posamezno kaznivo dejanje, upoštevati predvsem težo le-tega ter stopnjo storilčeve krivde. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obtoženec obe vlomni tatvini storil v kratkem časovnem razdobju, pri čemer sta objekt kaznivih dejanj v obeh primerih predstavljali zlatarni, saj je obtoženec očitno upal, da si bo tako pridobil kar največjo protipravno premoženjsko korist. Ta res ni bila majhna (770.000,00 SIT), pri čemer je škodo povzročil tudi z razbitjem stekla v prvem in s poškodbo vrat iz kaljenega stekla v drugem primeru. Pravilna je tudi ugotovitev, da obtoženec očitno ni bil v premoženjski stiski, ter so zato ugotovljene olajševalne okoliščine (kaznivi dejanji je storil kot mlajši polnoletnik, ki je odraščal v neugodnih razmerah ter obe kaznivi dejanji priznal, obžaloval ter se oškodovankama opravičil), prej precenjene kot obratno in tedaj nima prav pritožnica, ki opozarja tudi na obtoženčevo zasvojenost z mamili, da so te okoliščine prišle do izraza v premajhni meri ter predlaga izrek pogojne obsodbe. Glede na številne kazenske postopke, ki so zoper obtoženca še v teku, je namreč več kot vprašljiva iskrenost njegovih opravičil in njegova pripravljenost povrniti škodo, pri čemer tudi njegovo priznanje nima takšne teže, kot mu jo pripisuje sodišče prve stopnje, saj je bil prijet le nekaj ur po storitvi kaznivega dejanja, ki mu je bilo dokazano tudi z najdeno prstno sledjo in madeži krvi.

Ker ob povedanem pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da izpodbijana sodba nima napak, na katere mora paziti v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, je pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, kar je v skladu z določilom člena 391 ZKP.

Iz istih razlogov, kot je to storilo že sodišče prve stopnje, na podlagi čl. 98/I ZKP v zvezi s čl. 95/IV ZKP je tudi pritožbeno sodišče obtoženca oprostilo stroškov kazenskega postopka, glede potrebnih izdatkov in nagrade njegove zagovornice, določene po uradni dolžnosti, pa odločilo, da le ti bremenijo proračun - čl. 98/I v zvezi s čl. 97/I ZKP.