Jedro

Ob zgoraj navedenih dejanskih ugotovitvah je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti zahtevka tožeče stranka na podlagi 30. člena Stanovanjskega zakona, 68. člena Stvarnopravnega zakonika in 197. člena Obligacijskega zakonika pravilen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 769,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, opredeljenimi v I. točki sodbenega izreka, ter da je dolžan tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 164,14 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, od takrat dalje pa tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se toženec pravočasno pritožuje. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti, da vztraja pri navedbah v vlogi z dne 8. 11. 2019, izpostavlja slabo stanje stanovanja. Navaja, da upravljalec vdira v stanovanje brez njegove vednosti, ga uničuje ter pustoši, da je podstrešno stanovanje krivično točkovano, izpostavlja poševen strop. Navaja, da je tožeča stranka nepoštena, da ne naredi nič in le pobira denar. Predlaga ugoditev pritožbi in zavrnitev zahtevka tožeče stranke.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka po pooblaščenki predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretnem primeru, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre za spor majhne vrednosti, ker glavnična terjatev ne presega 2.000,00 EUR (primerjaj prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo nekatera posebna postopkovna pravila, ki so opredeljena v določbah 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v določbah od 442. do 458. člena. Ob tem je kot posebnost izpostaviti, da v sporih majhne vrednosti veljajo omejeni pritožbeni razlogi, saj se po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP sme sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve določb postopka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ko sodišče prve stopnje izhaja iz pravilnih materialnopravnih določb, je sodišče druge stopnje na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, tožena stranka pa dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje zaradi omejenih pritožbenih razlogov pritožbeno ne more več izpodbijati.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka kot upravnik večstanovanjske stavbe ..., od toženca, ki je bil v spornem obdobju še etažni lastnik stanovanja v tej stavbi, z iztoževanimi zneski zahtevala plačilo v dopolnitvi tožbe določno opredeljenih in obrazloženih stroškov upravljanja in obratovanja za obdobje od maja 2017 do septembra 2018, ki jih tožeča stranka kot upravnik stanovanjskega objekta tožencu po razdelilnikih oziroma obračunih mesečno obračunavala na podlagi tudi predloženih računov, da toženec teh stroškov ni poravnal, tožeča stranka pa je vtoževane zneske dobaviteljem oziroma izvajalcem storitev plačala iz svojih sredstev. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, da toženec višini in pravilnosti izstavljenih obračunov ni obrazloženo nasprotoval in pojasnilo, da toženec trditev o poškodovanju in uničenju stanovanja s strani tožeče stranke ni utemeljil. 7. Ob zgoraj navedenih dejanskih ugotovitvah je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke na podlagi 30. člena Stanovanjskega zakona, 68. člena Stvarnopravnega zakonika in 197. člena Obligacijskega zakonika pravilen in ga pritožnik z v pritožbi ponovljenimi očitki o povzročanju škode in uničenju stanovanja s strani upravnika in posplošenimi očitki o nepoštenosti in neopravljanju storitev ter nepravilnem točkovanju stanovanja ne more izpodbiti.

8. Ob obrazloženem se tako pritožba tožene stranke pokaže za neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, bistvenih kršitev določb postopka pritožba ne očita, sodišče druge stopnje pa kršitev določb pravdnega postopka, na katere pri pritožbenem preizkusu pazi uradoma ( drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), tudi ni ugotovilo. Zato je pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ( 353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

9. Pritožnik stroškov pritožbe ni priglasil, tožeča stranka pa je v odgovoru na pritožbo zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora stroške odgovora na pritožbo tožeča stranka kriti sama. Po določbi prvega odstavka 163. člena ZPP o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Navedeni in opredeljeni stroški v odgovoru na pritožbo (dopolnitev tožbe - 200 točk, sodne takse za redni postopek po odmeri sodišča, dosedanji izvršilni stroški, 22 % DDV, materialni stroški 2 %) po vsebini ne predstavljajo stroškov odgovora na pritožbo, katerih povrnitev tožeča stranka zahteva. Tudi če bi bilo glede na opredelitev stroškov šteti, da tožeča stranka (glede na to, da je sodišče v predmetnem sporu majhne vrednosti odločilo brez naroka za glavno obravnavo) uveljavlja povrnitev stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, pa je ta zahteva glede na določbo sedmega odstavka 165. člena ZPP prepozna.