Jedro

Iz pravne teorije izhaja, da se v primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu v procesnem smislu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja. Ker toženka zahtevka ni izpolnila sama, določba prvega odstavka 158. člena ZPP ne pride v poštev, temveč je mogoče uporabiti le splošno določbo navedenega člena, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Tem bolj to velja (interpretacijski argument a fortiori), če tožnica tožbe sploh ne umakne, zaradi česar tožbeni zahtevek zoper tega sospornika (ki ni ničesar plačal) sodišče zavrne.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se II. točka izpodbijane odločbe o stroških postopka spremeni tako, da mora tožeča stranka toženi stranki plačati, poleg v izpodbijanem sklepu prisojenih 223,99 EUR, še 3.851,92 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 15-dnevnega roka do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 206,02 EUR v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 15-dnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne (I. izreka) in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 223,99 EUR (II. izreka).

2. Zoper II. točko izreka sodbe (zoper sklep o stroških) se je pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da višje sodišče 2. točko odločbe delno spremeni tako, da tožeči stranki naloži, da toženi stranki plača stroške za postopek na prvi stopnji v višini 4.274,73 EUR (oziroma poleg že priznanih 223,99 EUR), še dodatnih 4.050,74 EUR. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz delno izpodbijane odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v tem postopku drugič odločalo.

6. V prvem postopku je tožeča stranka solidarno tožila tri tožence. Ker je tretji toženec izpolnil tožbeni zahtevek, prvi toženec pa se je s tožečo stranko izvensodno poravnal in plačal stroške postopka na prvi in drugi stopnji, je tožnica postopek nadalje vodila le še zoper drugega toženca. Kljub izpolnitvi tretjega toženca tožnica tožbe ni umaknila, zato je sodišče prve stopnje njen tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je bil izpolnjen. Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške postopka na prvi stopnji tako, da je toženi stranki priznalo 250 odvetniških točk za narok 17. 2. 2021, kar skupaj z materialnimi stroški in DDV znese 186,66 EUR z razlago, da so ti nadaljnji stroški toženi stranki nastali zaradi neumika tožbenega zahtevka zoper toženo stranko. Zato ji je sodišče prve stopnje priznalo še 250 odvetniških točk za četrto pripravljalno vlogo in 300 odvetniških točk za nagrado za narok dne 19. 5. 2021, kar je ob upoštevanju materialnih stroškov 2 % in vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR in 22 % DDV zneslo 410,00 EUR. Odmerilo je tudi stroške tožeče stranke in jih je pobotalo s stroški tožene, zato je tožeči stranki prisodilo 223,99 EUR.

7. Pritožnica kot bistveno izpostavlja, da tožena stranka ni izpolnila tožbenega zahtevka, pač pa sta to storila njena sospornika. Ves čas postopka je sama namreč zatrjevala, da tožba tožeče stranke zoper njo po pravni podlagi po 631. členu Obligacijskega zakonika ni utemeljena. Navedla je, da ji je tožeča stranka dolžna povrniti vse stroške po priglašenem stroškovniku.

8. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi tožene stranke. Iz sodne prakse, ki jo je citirala tožena stranka (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 399/2004 z dne 27. 10. 2005 in Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3251/2012 in I Cp 2364/2012) izhaja, da tožeča stranka ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe po izpolnitvi zahtevka s strani drugega sospornika. Tudi iz pravne teorije1 izhaja, da se v primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu v procesnem smislu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja. Ker toženka zahtevka ni izpolnila sama, določba prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne pride v poštev, temveč je mogoče uporabiti le splošno določbo navedenega člena, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Tem bolj to velja (interpretacijski argument a fortiori), če tožnica tožbe sploh ne umakne, zaradi česar tožbeni zahtevek zoper tega sospornika (ki ni ničesar plačal) sodišče zavrne.

9. O stroških postopka sodišče odloča v skladu s 154. in 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo (OT) ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR.

10. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo njene pravdne stroške v višini, kot izhaja iz obračuna predloženega stroškovnika z dne 19. 5. 2021 (red. št. 182 spisa). Sodišče ni priznalo opravil posvet s stranko in 8 obvestil stranki, saj gre za opravila, ki so zajeta v nagradi za pisanje odgovora na tožbo in pristopa na narok. Prav tako je upoštevaje vrednost tožbenega zahtevka 19.000,00 EUR nagrada po tar. št. 18/1 500 in ne prijavljenih 600 točk in sodišče je vsa priglašena in priznana opravila obračunalo upoštevaje navedeni znesek odvetniških točk, kar je skupaj zneslo 4625 točk. Sodišče je priznalo še materialne stroške po tarifni številki 11 OT in 22 % DDV. Glede na vse navedeno znašajo stroški tožene stranke 4075,91 EUR. Pritožbeno sodišče je odštelo še 223,99 EUR, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje, in odločilo, kot izhaja iz prve točke te odločbe.

11. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožene stranke izkazali za pretežno utemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo (ni namreč priznalo vseh zahtevanih stroškov postopka) in sklep v izpodbijanem delu spremenilo, kot je razvidno iz prve točke izreka (3. točka 365. člen z ZPP).

12. Tožena stranka je s svojo pritožbo v pretežnem delu uspela, zato ji mora tožeča stranka povrniti njene pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP sklenilo, da je tožena stranka upravičena do povrnitve priglašenih stroškov sestavo pritožbe 150 točk po tar. št. 21/2, materialnih stroškov v višini 2% (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV in 96,00 EUR sodne takse za pritožbo, kar vse skupaj znaša 206,02 EUR.

1 N. Betteto, v L. Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, komentar k 158. členu, str. 46 in nasl.